Primerjanje z drugimi je preprosto del človeka. Ni nekaj novega. Toda nekaj je gotovo: družbena omrežja so ga, in s tem nas, popeljala do ekstrema.
Včasih so se ljudje primerjali z ljudmi, ki so jih poznali. Nato s televizijskimi osebnostmi in modeli v revijah. Danes se lahko primerjamo s komerkoli kadarkoli. Vse, kar moramo storiti, je odpreti Instagram ali Facebook. V času kosila, ob treh ponoči; kadarkoli lahko vidimo novo (retuširano) sliko (umetnih) oblin katere od Kardashianovih ali izvemo, da se je naša sošolka iz osnovne šole zaročila.
Ves čas gledamo ljudi, ki se zdijo srečnejši, bogatejši, lepši od nas. Ljudi, ki očitno ves čas samo potujejo in imajo popolno kožo in postavo. Pa ne gre samo za luksuzno življenje in »popoln videz«. Zavidamo lahko vse, od zveze, otrok, porok, kariere, pa do akademskih dosežkov. Vsak ima svoje sanje in svoje področje, ki ga obremenjuje.
Kako se torej nehamo primerjati?
Pri vsem tem se je potrebno zavedati predvsem to, da smo si povsem različni. Vsak ima svojo zgodbo, živi v drugačni realnosti in dela, kar lahko in kolikor uspe. Vključno s teboj. Ne obstaja splošna časovnica oziroma rok, do katerega moraš nekaj narediti.
Uspeh nekoga drugega ne pomeni tvojega neuspeha. Drugim ne rabi iti slabo, da bi tebi šlo dobro. Če je nekdo drug dosegel nekaj, česar si želiš, bodi vesel zanj. To pomeni, da lahko uspe tudi tebi.
Zavedaj se, da ljudje na družbena omrežja objavljajo dobre plati svojih življenj. In ti vidiš le to, kar objavijo, ne pa tega, kar dejansko doživljajo.
Če se ti zdi, da te objave nekoga spravljajo v slabo voljo, mu preprosto nehaj slediti.
Če te zanima več o tem, si poglej blog Lucy Sheridan, ki je po poklicu comparison coach.
Novinar
