Med pandemijo smo se navadili na drugačen način življenja. Zaprtje v hišah smo doživljali predvsem negativno, a vsi se spomnimo tistih prvih nekaj tednov, ki so bili popolnoma drugačni. Vsem se je zdelo, da živimo v filmu. Herojsko bomo premagali to smrtonosno bolezen in to tako, da ne bomo naredili popolnoma nič. Ležali doma, pekli kruh, veliko kadili in sadili potaknjence. V šolo hodili v pižami z izklopljeno kamero in seveda, kar je najboljše – naročali, kar koli nam srce poželi na dom.
Vse od začetka karanten se je Amazonu močno povečala popularnost in dvignila vrednost. Dnevno so prodali 44 % več izdelkov za samo 31 % dvig stroškov dostave. Povsod po svetu so se ljudje posluževali njihovih storitev; ne glede na to ali je šlo za naročanje banan ali novega pralnega stroja. Ker je čas tekel relevantno, se je marsikdo (več kot 200 milijonov ljudi) odločil za naročnino na Amazon Prime paket, ki mu je omogočila ekspresno enodnevno dostavo. Nič več čakanja in vsakodnevnega sledenja paketu, ki se je najbrž nekje zataknil.
Pritisk na delavce
Podjetje je začelo delati s polno paro. Njihova skladišča so bila polna do maksimalnih kapacitet in njihovi delavci – izmučeni in izgoreli. Amazon je začel dajati čedalje več pritiska na zaposlene, še posebno na dostavljavce. Nekajdnevna dostava je postala preteklost, saj je čedalje več ljudi zahtevalo enodnevno. Amazon je nato predstavil še enourno dostavo, ki je urnik delavcev spremenila v nočno moro. Vsak dan so odposlali približno 1,6 milijona paketov.
Proces dela se je moral popolnoma optimizirati, postati hiter in učinkovit. To je pomenilo več postojank na turi dostavljavca z manjšo razdaljo med njimi. S fizičnega vidika je to predstavljalo tudi veliko več stopnic, ki jih je moral prehoditi. Pavze so postale stvar preteklosti, saj si jih delavci preprosto niso več mogli privoščiti, če so želeli izpolniti zahtevano kvoto brez da bi si podaljšali delavni čas. Delali so tudi čez vikend in ob praznikih. Eden izmed njih je poročal, da je moral na velikonočno nedeljo razvoziti več kot 200 pošiljk. Kolektivno so začeli izražati nelagodje ob delu, opažati negativne spremembe v njihovem spalnem urniku, ki je postal izjemno nereden, bolečine v hrbtu in psihične posledice dela pod pritiskom.
Podjetje je torej jasno pokazalo, da prioritizira svoj dobiček nad zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih, na kar radi pozabimo, ko sedimo doma na kavču in čakamo naše nove lampijončke. Možna rešitev bi bila ukinitev enodnevne dostave, saj bi razbremenila delo oziroma dostavljavcem dala dovolj časa, da humano opravijo svoje delo. Smo se ji pripravljeni odpovedati?
Vračanje v normalnost
Ko so se ukrepi začeli sproščati in se je naše življenje zopet začelo vrteti okrog socialnih interakcij, smo dobili priložnost, da se fizično vrnemo v trgovine in sami opravljamo nakupe. A marsikdo se je razvadil in ostal zvest enodnevni dostavi. Standard spletnega kupovanja se je dvignil in težko je pričakovati, da se bo količina naročil kmalu zmanjšala.
Ob tem se nam poraja vprašanje, kako trajnostna je ta praksa in kakšne posledice lahko ima za naš planet. Amazon je eden izmed največjih kupcev obnovljive energije. So zeleno naravnani, saj so si zastavili cilj, da bodo do leta 2040 dosegli ničelni ogljični odtis. Z vse več tovornjaki na cesti pa si tega ne moremo dobro predstavljati. Nekateri sicer trdijo, da so manjši in imajo manjši ogljični odtis kot veliki tovornjaki, ki vozijo produkte do trgovin. Prav tako zagovarjajo, da z dostavo na več lokacij na eni poti zmanjšujejo promet in nadomeščajo več individualnih poti do trgovin, ki bi jih sicer opravili kupci.
Kljub temu okoljevarstveniki poudarjajo, da se razmerje med hitrostjo dostave in njeno trajnostnostjo ne izide. Hitrejša ko je dostava, manj prijazna je za okolje. V prihodnosti bo moralo podjetje razmisliti, koga bo dalo na prvo mesto – profit ali svoje delavce.
Kako naprej?
Pripravljajo se trajnostne strategije, ki predlagajo uvedbo drugačnih vozil z manjšim vplivom na podnebje. Kljub temu leži velik del krivde tudi v nas, kupcih, ki moramo reorganizirati naše socialne vrednote. Morda je popolno izogibanje potrošništva prezahteven izziv za mnoge, a vendar lahko razmislimo vsaj o drugačnih načinih kupovanja. O tem, ali nekaj resnično potrebujemo, ali želimo zgolj zadovoljiti hipno kaprico. Ali se lahko odpravimo na sprehod do bližnje trgovine in plačamo dodaten evro za isto stvar ter tako nekomu privarčujemo delo, pot, embalažo in čas, ki bi ga sicer moral vložiti v našo pošiljko.
Novinar
