Zadnje dni, predvsem po strateškem forumu na Bledu, slišimo veliko besed o istanbulski konvenciji. Tako je pred kratkim Ministrstvo za pravosodje razglasilo, da ne vidi razlogov za odstop od istanbulske konvencije. Da bomo lahko točno vedeli, o čem je govora v medijih, smo pripravili vodič po istanbulski konvenciji.
Istanbulska konvencija 101
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (poznana tudi pod imenom Istanbulska ali Carigrajska konvencija). Na kratko je to najobsežnejši in najmočnejši ukrep za boj proti nasilju nad ženskami in v družini.
Obsega dvanajst poglavij, ki temeljijo na štirih P-jih (Prevention, Protection and support of victims, Prosecution of offenders and Integrated Policies). Dogovor velja tako v času miru kot v času vojne. Čeprav sta glavni temi dogovora nasilje nad ženskami in nasilje v družini, ima veliko večji pomen. Prav tako isti »P-ji« veljajo za tiste, ki so diskriminirani na podlagi spola, rase, izvora, spolne orientacije, starosti, zdravja, statusa begunca in drugih. Psihološko nasilje, zalezovanje, fizično nasilje, spolno nasilje, posilstvo, prisilni zakon, prisilna splavitev, prisilna sterilizacija se morajo kaznovati.
Podpisalo jo je že več kot 45 držav in članice Evropske unije. Podpisale, a nato zavrnile so jo Bolgarija, Slovaška, Poljska in Madžarska. Pri vseh je šlo za nesprejetje konvencije zaradi določenih razlogov. Niso želeli sprejeti istospolnih porok in večjega števila spolov, kot naj bi jih poznali.
Če te zanima več o Istanbulski konvenciji si to lahko prebereš v letaku.
Urednik portala Student.si
