Biti gostinec se nekomu, ki ni nikoli stal na drugi strani šanka, morda sliši kot lahka služba. Strežba kavic, sokov, kakšnega krožnika hrane, klepetanje z gosti in to je to. Vendar služba natakarja zaobjema več kot le to. Še bolj kot to, da je delo fizično naporno, je na udaru duševno zdravje, ki ga z neumnimi opazkami in absurdnimi zahtevami načnejo določeni gostje.
- »En kapučino brez pene, prosim.« – Seveda, takoj. Kot sladico pa ti prinesem še definicijo kapučina, da se ne osmešiš še kje drugje.
- »Jaz piva ne pijem iz tega kozarca, prinesi mi dvadecilitrski kozarec na pecelj.« – Res ni problema, ampak … WTF?
- »Kavo z mrzlim mlekom, pa brez pene prosim.« – Absolutno bom pazljiva, da iz tetrapaka mrzlega mleka ne nalijem še pene, gospa.
- »Kk si pa ti fletna, dej prit se malo pocartat.« – Kako pa vi niste, a se lahko ne pridem pocartat?!
In še in še … Skratka, natakarjem, ki ta poklic opravljajo celo življenje, bi morali izdati posebno nagrado, če v svoji celotni delovni dobi nikogar ne udarijo s pladnjem po glavi ali pa se jim kozarec rdečega vina (po nesreči, seveda) ne polije po beli srajci neznosne stranke.
Ker večkrat slišim opazke, da se natakarji do študentov obnašajo drugače, kadar jedo na bone, kot pa takrat, kadar ne, sem o tem povprašala natakarje v restavracijah po Ljubljani. Zanimalo me je tudi, kakšni smo študentje kot gostje, kje ga lomimo, kakšen odnos imamo do natakarjev, ali smo prijazni, osorni, kakšni so do njih tuji študentje, ki pridejo na izmenjavo in kaj si želijo povedati študentom.
S. 36 let. Lokal 1.
Kar se tiče študentov samih, nimam pripomb. Mislim pa, da to, kar daješ, to dobiš. Pri nas načeloma nimamo težav, saj so tudi natakarji prijazni in ustrežljivi in mislim, da se na ta način tudi odnos študentov odseva. Če si ti neprijazen do študentov, bodo tudi on neprijazni do tebe. Je pa dejstvo, da če se odločiš, da si restavracija, ki bo imela hrano na bone, pač moraš pričakovati določene stvari.
T. 23 let. Lokal 2.
Natakarica sem samo pol leta, tako da prav veliko izkušenj s študenti nimam, so pa načeloma okej. Delam bolj zjutraj in med vikendi, tako da veliko študentov ni, ampak raje delam z njimi kot pa s starejšimi, ki so bolj zakomplicirani. Vsi so prijazni, vljudni, res nimam težav. Prav tako tujci, erasmovci, so res kulturni in nimam slabih izkušenj. Tudi sama sem študentka, tako da vem, kako je, in je morda že zato odnos drugačen.
M. 32 let. Lokal 3.
Natakar sem že 10 let in s študenti imam tako neprijetne kot prijetne izkušnje. Načeloma so okej, ampak imaš tudi kakšne nevljudne, kar pa je seveda posledica slabe vzgoje. Veliko je pa takšnih, ki razumejo, da delo natakarja ni lahko in znajo to spoštovati. Kar pa se tiče tujcev, se mi zdijo najbolj problematični Portugalci in Španci, ki ne razumejo, da ko imaš veliko ljudi, nimaš veliko časa. In potem tisto plačevanje posebej itd. Vse bi želeli imeti takoj. To me edino zmoti, drugače pa nimam pripomb. Pozna se razlika med generacijami prej in generacijami zdaj. Milenijci recimo ne poznajo trdega dela in zato tudi podcenjujejo delo natakarja. To se vidi predvsem pri tistih, ki pridejo delat kot natakarji. Šele takrat začnejo ceniti to delo in tudi spremenijo odnos do drugih natakarjev. Mislim, da bi vsak moral vsaj en dan stati na drugi strani šanka, da bi razumel to naše delo.
T. 28 let. Lokal 4.
Študentje so drugačne stranke kot običajni gostje, ne spijejo veliko, ne zapravijo veliko pri nas, ampak se le najejo in odidejo. Mislim, da se je zato tudi pojavila opazka, da se natakarji drugačne obnašajo do študentov kot pa do drugih gostov. S študenti je namreč res veliko dela. Najprej jim je treba prinesti vodo, nato juho, nato juho odnesti, dokler ne pride glavna jed, nato sladica in nato je treba še pogledati osebni dokument, prinesti terminal, da lahko študent pokliče, po navadi pa še plačujejo vsak posebej, kar ti vzame veliko časa in drobiža. V tem času bi lahko postregel 10 drugih ljudi. Ampak natakar nima nič od tega, če se drugače obnaša do študentov kot do drugih gostov, tako da se mi zdi najbolje, da se pač do vseh obnašaš enako. Delo natakarja se mi zdi sicer premalo cenjeno, ampak tako je pri vsakem poklicu. Če vprašaš bančnika, ti bo rekel enako, prav tako trgovec. Generacije so drugačne in to se pozna na odnosu do poklicev.
L. 24 let. Lokal 5.
Načeloma imam s študenti v redu izkušnje. Odnos do natakarjev bi ocenil kot v redu, imaš kakšne cvetke, ki jih starši niso naučili ne pozdravljat, ne hvala, ne prosim, nič. Tujci so pa sploh super, najraje delam z njimi. Kar se tiče odnosa ljudi, se mi zdi, da se je spremenil odnos do vseh teh poklicev, natakar, čistilka itd. Bolj kot študentje se mi zdijo problematični srednješolci. Ti znajo biti zelo vzvišeni, brez hvala, brez prosim, ampak jih počasi ‘zdresiraš’. Vseeno pa raje delam z mladimi kot starimi, ki sicer dajo več napitnine, ampak so bolj zakomplicirani. Najbolj me pri gostih moti, da nimajo osnovnega bontona in da recimo vprašajo, katera piva imamo, in potem jim razlagam 10 minut, katera vsa piva imamo, na koncu pa se odločijo za Laško.
M. 31 let. Lokal 6.
Naši študentje so načeloma kul, najhujši pa so Španci, Portugalci, Italijani. So neučakani, poleg tega pa naredijo totalno svinjarijo za mizo in imam z njimi več dela kot pa koristi, saj si po navadi od 14, ki pridejo, trije naročijo pivo, drugi pa sedijo zraven. Najraje imam Nemce, Ruse in Angleže, ki so kulturni, vidijo, da imaš gnečo in da ne utegneš takoj, prav tako pa pustijo veliko napitnine.
Slovenski študentje smo torej kul! Natakarji pozivajo le k osnovnemu bontonu, ki zajema zdravo, prosim, hvala in adijo. Naslednjič, ko boš hotel težiti natakarju, zakaj ti ne prinese piva, se poskusi postaviti v njegovo kožo in se ugrizni v jezik. Hvalabogu, da jih imamo, kdo bi nas sicer razveseljeval s pivom? 😀 Živeli natakarji in natakarice!
