Moja mati je nekoč rekla da je noč čarovnic pust za odrasle. Potem se je iz druge sobe oglasil oče: »Noč čarovnic je ameriška kapitalistična izmišljotina. Pred tem nas je svaril Tito«.
Še dolgo mi ni šlo v glavo, kako je s celo zadevo. Oglasi na televiziji nam prigovarjajo, da je to čarobna in strašljiva noč, ko se ljudje našemijo v duhove, vampirje in druga grozljiva hollywoodska bitja. Hkrati smo v šolah 31. oktobra (na noč čarovnic) proslavljali dan reformacije in 1. novembra dan spomina na mrtve. Ali ne bi moral biti dan mrtvih bolj podoben noči čarovnic? In zakaj je torej noč čarovnic en dan prej? Tu pride še pust, ki je resnični dan za šemljenje. Mogoče je noč čarovnic res le amerikanizacija slovenske kulture. Vse kar naj bi se počelo na noč čarovnic, mi že imamo za pusta. Šeme, praznovanja, otroke, ki hodijo od hiše do hiše po sladkarije. V moji glavi je bila zmešnjava državnih, cerkvenih in tradicionalnih praznikov ter te »izmišljotine Amerike«. Če si (in še vedno) doživljaš podobno zmedo, ti bo ta članek pomagal.
Začnimo z dnevom reformacije
31. oktobra protestantje praznujejo dan reformacije. Obeležuje se spomin na Luthrovih 95 tez, nabitih na vrata Wittenberške cerkve leta 1517, za Slovence pa ima praznik še bolj poseben pomen. V reformaciji, ki je sledila Luthrovemu revolucionarnemu dejanju, smo Slovenci dobili Trubarjeva Abecednik in Katekizem – prvi slovenski knjigi. Vsekakor je to velik dogodek, ki si zasluži praznik in dela prost dan. Tako kot je Kristus umrl za naše muke, je Trubar leta 1550 delal namesto nas. Ne ve se, ali je bilo Luthrovo dejanje naključje, vendar na isti dan se praznuje tudi starodaven praznik noč čarovnic, All Hallows’ Eve oz. Halloween.
Noč čarovnic ni ameriški izum
Res je, noč čarovnic ni ameriška izmišljotina. Vsaj ne v osnovi. Če spregledamo komercializacijo praznika in tone plastičnih pajkov in netopirjev, Halloween filme, cenene kostume ter vse žure za noč čarovnic nam ostane zelo star in pomemben keltski običaj. Izrezljanih buč oz. jack o’lantern nisem omenil, saj imajo lastno zgodovino, ki prav tako sega stoletja nazaj, a o tem pozneje. Komercializacija je le način, kako kapitalizem obravnava sakralne praznike, ali pa, kako jih prelevi v sakralne. A vrnimo se k osnovi, k pristni noči čarovnic, ki so jo praznovala razna poganska ljudstva po Evropi.
Viri navajajo, da so bili glavni praznovalci noči čarovnic Kelti v 13. stoletju. Praznik se je imenoval Samhein in je zaznamoval konec poletja in konec sezone pridelkov. Verjeli so, da po zemlji hodijo duhovi mrtvih, pred katerimi se morajo obvarovati. Zato so nosili strašljive kostume in kurili ognje.
Izrezljane buče
Tudi rezljane buče s svečami izvirajo od tod. Glede na vire so bili začetniki tega Irci, ki pa so sveče vtikali v izrezljano repo. Imele so dvojni pomen, in sicer za strašenje ljudi (zato so tako grozne) in za odganjanje duhov (zato imajo v sebi svečo). Ime Jack o’lantern izvira iz legende o Stingy Jacku, pijancu in skopuhu, ki je s hudičem sklenil kupčijo, da ko umre, mu ta ne bo vzel duše. A ko je Jack umrl, tudi v nebesa ni bil sprejet, zato še danes njegova duša roma po svetu. Mrtvi Jack naj bi si svetil pot s koščkom premoga, ki ga je vstavil v izrezljano repo in prijelo se ga je ime Jack of the Lantern, ali krajše Jack o’lantern.
Trick or treat
Podobnost pusta in noči čarovnic je tudi obdarovanje otrok s sladkarijami oz. trick or treat. Izvor te tradicije je zabrisan, vendar nekateri viri navajajo, da izvira iz tega, da so starodavni Kelti pred vrati puščali hrano, da bi pomirili duhove. Druga teorija pravi, da so (nekoliko pozneje) bogate družine plačevale revežem in otrokom, da so molili za njihove umrle. Te prizore je opisal tudi Prežihov Voranc v romanu Jamnica. Ravno tu pa se noč čarovnic poveže s tretjim praznikom, dnevom spomina na mrtve.
Dan spomina na mrtve
Po krščanskem izročilu prvega novembra praznujemo dan vseh svetnikov, katerega malček bolj sakralna verzija je dan spomina na mrtve. Nekje v osmem stoletju se je praznik ustalil na 1. novembra, počastil pa naj bi vse umrle svetnike oz. mučenike. Kot z mnogimi drugimi prazniki, se je Cerkev trudila nadomestiti poganska praznovanja s cerkvenimi prazniki. Mimogrede, na ta način smo dobili tudi božič in veliko noč.
Večer pred dnevom vseh svetnikov je tako sovpadel s starejšim Samhein in dobil tudi novo ime. All Hallows’ Eve, ki se je preko generacij spremenil v lažje izgovorljiv Halloween. Kot pri Samheinu so tudi zdaj potekala praznovanja, kurjenje ognjev in šemljenje, le z rimokatoliškim podtonom.
Kaj pa naš pust?
Ostane nam še pust, že dodobra poslovenjen praznik, kar dokazuje kopica različnih običajev in mask vezanih na različne kraje. Najbolj znani so seveda kurenti, imamo pa še cerkljanske laufarje in najstarejše slovenske pustne maske škoromate, ki izvirajo iz Brkinov. Praznik izvira iz predrimskih časov, pozneje so ga prevzeli Rimljani in še pozneje ga je inkorporirala tudi krščanska cerkev. Ravno obratno kot noč čarovnic, Samheim, Halloween je pust namenjen preganjanju zime in klicanju pomladi. Vseeno pa so metode praznovanja dokaj podobne, skoraj identične, bi lahko rekli. Cerkev se s pustom povezuje nekoliko manj, nimamo svetih maš in podobnega v čast pustu, je pa praznik vezan na obdobje med debelim četrtkom in pepelnično sredo ter 40 dnevnim postom.
Osebno se mi zdi, da pust v Sloveniji zamira. Seveda imamo velike povorke na Ptuju in v Cerkljah, a zdi se, da postaja vedno bolj institucionaliziran praznik. Moj 10 let mlajši brat nikoli ni »šel v maskare«, od hiše do hiše iskat sladkarij. Po manjših krajih težko najdemo zabave za pusta, kot so bile nekoč. Večinoma se šemijo le še otroci v šolah in odrasli romi, ki pa od hiše do hiše ne hodijo po sladkarije. Morda pa je imela mati prav, ko je rekla, da je noč čarovnic pust za odrasle.
Kot vidimo gre pri noči čarovnic, dnevu spomina na mrtve, in pustu za zanimivo zmes poganskih običajev, pokristjanjevanja in vsečloveške želje po zabavi. Danes več ne praznujemo dobre letine in ne verjamemo, da lahko kurent prežene zimo, a druženje in zabava sta ostala. Kakšni skrajni konzervativci bi si morda želeli obuditi pust in prepovedati »Halloween amerikanizacijo« vendar v resnici je Halloween toliko izmišljotina Amerike kot je Božič izmišljotina Coca-Cole.
Novinar
