Nedavni teroristični napadi islamskih skrajnežev v sosednji Avstriji, Franciji in Nemčiji so v Evropski uniji sprožili razpravo o krepitvi boja proti terorizmu. Po skupnem mnenju vlad EU naj bi bili nedavni napadi močno povezani z neuspehom integracije migrantov. Notranji ministri EU so se namreč v petek, 13. novembra 2020, točno pet let po hudem terorističnem pokolu v Parizu, zbrali na virtualnem zasedanju, kjer so razpravljali o možnih rešitvah za uspešnejšo integracijo migrantov in zaustavljanje ekstremističnih dejanj.
Izboljšanje socialne kohezije
Množica ekstremističnih dejanj v Parizu, Dresdnu, Nici in na Dunaju je ne le vzbudila strah med prebivalci, ampak tudi podala razlog za iskanje rešitev. Prestolnice EU so kot rešitev poudarile potrebo po izboljšanju socialne kohezije v Evropi. Po besedah nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja je izjava, da je terorizem povezan z neuspehom integracije migrantov, velik znak solidarnosti.
»Integracija je dvosmerna ulica«
Francija, Avstrija in Nemčija so sprva spodbudile deklaracijo, ki naj bi zahtevala, da se imigranti ob prihodu v novo državo popolnoma integrirajo, naučijo novega jezika in si s tem prislužijo novo življenje. Deklaracija je bila kasneje, po tedenskih nesoglasjih glede vsebine, zavrnjena. Predstavniki EU so predstavili nove predloge in poudarili, da se od imigrantov pričakuje, da si bodo za vključitev v družbo države dejavno prizadevali. Kljub temu pa se mora tudi država, ki prišleke sprejme, odzvati njim v prid. S tem so utemeljili izjavo, da je integracija dvosmerna ulica.
Nove politične pobude
Razpravljali so o politični pobudi opozarjanja nevladnih organizacij, ki ne podpirajo in ne delujejo v skladu z ustrezno zakonodajo, poleg tega pa delujejo v nasprotju s temeljnimi pravicami in svoboščinami. Glede na izjavo take organizacije ne bi smele biti podprte z javnimi sredstvi ne na evropski ne na nacionalni ravni. Potrebno bi bilo tudi omejevanje neželenega vpliva tujih civilnih in verskih organizacij z netransparentnim financiranjem. Izpostavili so, da bi morali spodbujati, da je versko izobraževanje v skladu z evropskimi temeljnimi pravicami.
Osnutek deklaracije je v nizozemski, švedski, španski, italijanski in luksemburški vladi vzbudil zaskrbljenost glede povezave protiterorizma z migracijami in izrazitega osredotočanja na islamizem. Zaskrbljenost je na tiskovni konferenci izrazil nizozemski premier Mark Rutte, izjava pa je bila kasneje uveljavljena kot odraz nemira glede vzpona skrajne desnice in islamističnega terorizma.
Novinar
