Švicarji so začetek meseca na referendumu glasovali o prepovedi nošnje pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved je uperjena predvsem v prepoved nošnje muslimanskih burk in nikabov. Referenduma se je udeležilo 50,8 % volilnih upravičencev, pobudo pa je podprlo 51,21 odstotka udeležencev.
Švicarjem proti-muslimanske težnje žal niso tuje. Že leta 2009 je švicarski Ljudski stranki uspel referendum, ki je prepovedal gradnjo minaretov. Na propagandnih plakatih je stranka takrat muslimane predstavila kot vrane, ki kljuvajo po državi, tokrat pa so državo preplavili živo rdeči plakati, s katerih je zlovešče zrla ženska v nikabu, pod njo pa se je razlegal napis »Ustavimo ekstremizem!«
In mogoče je res ekstremizem tisti, ki bi ga morali ustaviti. A tu ne govorim o muslimanih, temveč o desnem ekstremizmu, ki je vedno bolj prisoten po evropskih državah. Že nekaj let nazaj je na primer po Evropi odzvanjal primer prepovedi nošenja naglavnih rut v francoskih javnih šolah, težnje po prepovedi zakrivanja obraza pa so se pojavile tudi pri nas, in sicer leta 2015 seveda na pobudo slovenske SDS. Janševa SDS je takrat pod pretvezo begunske grožnje želela uveljaviti neke vrste prepoved nošnje pokrival v javnosti, in sicer zaradi varnostnih razlogov. Na srečo neuspešno.
Janez Janša je ob priliki izrazil željo po »spoštovanju slovenskih navad in slovenske tradicije.« Vredno pa se je vprašati, če so samo slovenske navade tiste, ki jih je vredno spoštovati in kam to pelje.
Novinar
