Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov, brez dvoma največji Marijin, gotovo pa ste o njem vsaj nekaj slišali tudi tisti, ki niste verni. Tokrat bomo razjasnili nekaj dejstev, ki jih o prazniku Marijinega vnebovzetja gotovo niste vedeli tudi nekateri izmed vas, ki se morda smatrate za že lepo kaljene teologe.
5Marijino vnebovzetje ne pomeni, da Marija ni umrla
Marija je umrla, kakor umirajo vsi ljudje, a njeno telo ni strohnelo v grobu in ne čaka več vstajenja. Takoj po smrti jo je Jezus obudil in Marija je zaživela novo, lepše življenje po duši in telesu, ki traja vso večnost pri njenem Sinu v nebesih. Ker je bila Marija spočeta brez madeža izvirnega greha, kazen greha tudi ni mogla pasti nanjo.
4Kristus ni bil vzet v nebo
Pogosta napaka, ki jo slišimo pri bolj ljubiteljskih teologih je enačenje Marijinega vnebovzetja in Kristusovega vnebohoda. Ključna razlika med vnebovzetjem in vnebohodom je, da je bila Marija vzeta v nebesa, medtem ko se je Kristus vrnil v nebesa s svojo lastno Božjo močjo. Sveti Anton Padovanski je praznik Marijinega vnebovzetja čudovito povzel z besedami, da na ta dan praznujemo trenutek, ko je bila Marija prepeljana v njen nebeški dom.
3Marijino vnebovzetje ni bilo edino
Tudi to dejstvo marsikoga preseneti. Ker pa je Božja ljubezen neomejena, tudi število vnebovzetij načeloma ni omejeno. Zato lahko v Svetem pismu najdemo še dva primera vnebovzetja. Stara zaveza v Genezi namiguje, da je bil vnebovzet Enoh, kar Nova zaveza v apostolskih pismih tudi izrecno potrjuje. Prav tako pa že Stara zaveza izrecno navaja vnebovzetje preroka Elije.
Teološko skrivnostno pa je tudi izginotje Mojzesovega trupla, saj Sveto pismo navaja, kje je bil pokopan, nihče pa njegovega groba ali trupla še ni našel. Juda v 1,9 kaže na skrivnostno aluzijo na spor med hudičem in nadangelom Mihaelom glede Mojzesovega trupla. Kaj se je s truplom kasneje zgodilo, ne vemo, morda pa je bilo prav tako vnebovzeto.
2Marijino vnebovzetje v Svetem pismu je izrecno omenjeno
Pogost protestantski protiargument praznovanju Marijinega vnebovzetja je, da naj bi v Svetem pismu Marijino vnebovzetje ne bilo izrecno omenjeno. To pa ne drži. Če verjamemo zgoraj opisanima primeroma, moramo še bolj verjeti primeru vnebovzetja Božje Matere. Tako kot je Stara zaveza namigovala na Enohovo vnebovzetje (dejstvo, ki ga je pozneje potrdila Nova zaveza), Nova zaveza namiguje na Marijino vnebovzetje (dejstvo, ki so ga pozneje potrdili cerkveni očetje).
Zdi se, da je vnebovzetje povsem implicitno v Razodetju, kjer vidimo, da je Mati Božja že poveličana v nebesih.
1Bi lahko znanost podprla Marijino vnebovzetje?
To teorijo je lepo povzela benediktinska opatinja Elizabeth Scalia in bo razumljiva vsem, ki veste, kaj je temeljni namen Evharistije pri sveti maši. Skratka, vsakič, ko ženska zanosi, njen otrok pusti nekaj svojih celic v njenem telesu. Tudi če ženska splavi otroke, celice teh otrok ostanejo v njej več desetletij in ji lahko pomagajo pri boju proti raznim boleznim.
Scalia pa nato opozori še na teološki vidik tega biološkega dejstva. To pomeni, da je Marija v sebi vedno nosila Kristusovo telo in kri. Ko pri sveti maši mi prejmemo Evharistijo (resnično spremenjeno Kristusovo telo in kri) v obliki hostije in vina, se to zgodi samo začasno. Marija pa se od Evharistije in od Kristusa ni ločila nikoli, niti fizično po njegovi smrti, vstajenju in vnebohodu.
Novinar
