7. februarja v številnih evropskih državah obeležujemo mednarodni dogodek Dan varne rabe interneta, ki je v osnovi namenjen predvsem promociji varne in odgovorne rabe novih tehnologij med otroki in najstniki. Vendar je potrebno nameniti pozornost tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira vrata vedno novim zlorabam.
Že od lanskega leta se Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Arnes, zavzema za večjo varnost z izobraževalnim portalom www.varninainternetu.si na katerem so vzpostavili tudi spletni obrazec preko katerega lahko prijavite omrežni incident (vdor, goljufija, kraja identitete).
Kako se izognimo goljufijam?
Prvi korak goljufa je zanj zelo enostaven: vzpostaviti mora kontakt z bodočo žrtvijo. To lahko stori preko elektronske pošte, ali preko spletnih posredniških in oglasnih mest, pod pretvezo nakupa ali prodaje. V drugem koraku nam goljuf ponudi preoblečeno nigerijsko shemo (trdi, da ima milijone, ki naj mu jih pomagamo spraviti iz države) ali pa nas z lažnimi PayPal ali bančnimi potrdili prepriča, da je oglaševani izdelek že kupil in naj ga kar pošljemo.
Znamo prepoznati nevarnost?
Pregled elektronske pošte, nova objava na Facebook, klik na Twitter, prijatelj priporoča ogled videa, iskanje novega stanovanja, plačilo položnice, oglas za prodajo fotoaparata na bolhi, rezervacija hotela. Nič posebnega, gre za tipičen dan povprečnega spletnega uporabnika. Dogaja pa se, da so vsebine in storitve, ki so že skoraj nepogrešljive, lahko povezane s tveganji, katera mimogrede spregledamo. Zato so na SI-CERTu pripravili interaktivni spletni vprašalnik Si spletni detektiv?, ki opozarja na skrite grožnje. Vprašalnik je zasnovan tako, da razkriva znake za alarm oz. poda ključne namige, ki so vam lahko v pomoč pri prepoznavanju tveganj.
Najboljša zaščita je preudarno spletno vedenje
Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi. Za najboljšo rešitev se še vedno izkaže preudarno spletno vedenje.
- Tvoje geslo je kot zobna ščetka in nikomur ga ne posojaj. Ker vsako leto prihaja do vdorov v spletne storitve, poskrbi da ne uporabljaš istega gesla za vse spletne storitve (elektronska pošta, Facebook, spletno bančništvo, druge spletne storitve). To lahko storiš z uporabo variacij istega gesla za različne storitve (npr. če je jedro tvojega gesla bAnana95, uporabiš za gmail geslo bAnana95gm). Čeprav se na prvi pogled zdi, da bi lahko takšen sistem gesel vsak uganil, se moramo zavedati, da gesel ne ugibajo ljudje, temveč jih uporabljajo roboti, ki zanjo le copy-pastat. Če se ti takšen sistem zdi prezapleten, pa lahko začneš uporabljati enega izmed številnih brezplačnih password managerjev, kot je LastPass.
- Poskrbi za antivirusno zaščito. Obstaja veliko odličnih antivirusnih programov, ki so za domačo uporabo brezplačni. Za več informacij si poglej neodvisni preizkuševalni laboratorij AV-Test, ki redno testira najbolj popularne rešitve. Morda te bo presenetilo, da je Windows Defender, ki je brezplačno vključen v Windows 10, te dni eden izmed najboljših.
- Redno posodabljaj operacijski sistem, brskalnik in ostale programe. Ne drži se balkanskega pravila »ne dotikaj se, če dela«. Posodobitve velikokrat zakrpajo varnostne luknje, katere bi lahko izkoristili nepridipravi.
- Posodabljaj tudi pametni telefon. Tudi na telefonu ti prežijo številne nevarnosti. Uporabljaj lastno presojo in ne nameščaj aplikacij s tretjih trgovin in neznanih spletnih strani, temveč se drži le Googlovega Play Stora in Applovega App Stora. Izogni se tudi vsem aplikacijam, ki ti obljubljajo čiščenje in pohitritev telefona. Pri teh gre dostikrat za goljufije.
- Če uporabljaš storitve spletnega bančništva, shrani digitalno potrdilo (digitalni certifikat) na zunanjo napravo in ne na disk osebnega računalnika.
- Kupljenih predmetov ali storitev na spletu ne plačuj z Western Union ali sistemom MoneyGram. Sistema sta namenjena hitremu nakazilu gotovine posameznikom in ju zaradi problemov sledljivosti s pridom uporabljajo spletni goljufi.
