Zdi se, da je študentska situacija iz dneva v dan hujša. Prav zaradi tega je bila napoved včerajšnje predstavitve ukrepov za reševanje bivanjskih razmer lepa novica. Ali so informacije, ki sta jih predstavila predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič vzpodbudne in oprijemljive?
Subvencije bodo izenačene z dodatkom k štipendiji
»Ker želimo za vse študentke in študente zagotoviti enake pogoje, načrtujemo, da bomo z novim študijskim letom 2025/2026 subvencije izenačili z dodatkom, torej bo tudi subvencija za bivanje pri zasebnikih znašala približno 100 evrov, « jev uvodu poudaril minister Papič in predstavil daleč najboljšo novico v tem trenutku.
Govora je seveda o izenačitvi višine subvencije za bivanje pri zasebnikih (v zasebnih študentskih domovih in pri fizičnih osebah) z višino dodatka k državni oz. Zoisovi štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. »Dodatek k štipendiji je trikrat višji kot subvencija za bivanje pri zasebnikih. Medtem ko subvencija znaša 32 evrov, dodatek znaša približno 100 evrov,« je dodal.
Študenti v treh največjih univerzitetnih mestih v večini bivajo v javnih študentskih domovih, sledijo pa dijaški domovi. V Mariboru in Kopru so kapacitete bolj ali manj zadostujoče, v Ljubljani pa je situacija po domače povedano na pasu. Trenutne informacije pravijo, da je v Ljubljani približno dva tisoč postelj premalo. Ena od rešitev bi sicer bila bivanje pri zasebnikih, ki ponujajo subvencionirano bivanje, a število pogodb iz leta v leto upada zaradi omenjenega razkoraka med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom pri štipendiji. Tu nastane velika težava.
Težava tam, kjer bi morala biti najdena rešitev
Mnogi študentke in študenti namreč vložijo tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo. Če dobijo štipendijo in s tem dodatek za bivanje, sprejmejo slednje, vloga za subvencijo pa propade.
Tako ima Študentski dom Ljubljana trenutno realiziranih le 80 pogodb za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, čeprav je razpisanih 600 subvencij na leto. Subvencije razpisuje tudi Študentski dom Univerze na Primorskem (ŠD UP), in sicer 545 na leto. V letu 2023 je imel v povprečju sklenjenih le 127 pogodb.
Ministrstvo želi vzpostaviti nadzor nad tem, v kakšnih razmerah dejansko bivajo študentke in študenti, ki prejemajo dodatek k štipendiji. Dodatek prejema več kot štiri tisoč študentov, pri čemur nadzora nad tem, kako živijo, pravzaprav ni.
Predsednik ŠOS Luka Mihalič je v imenu organizacije vesel, da se je ministrstvo situacije lotilo resno. »Ocenjujemo, da na trgu posteljo najema okrog 20 tisoč študentov, ker ni dovolj mest v javnih študentskih domovih. V Ljubljani čaka na prednostni listi za sprejem v javne študentske domove okrog 2000 študentov, na Primorskem okrog 500. Za dostojno sobo morajo plačati tudi 300 ali več evrov na mesec,« je dejal in poudaril dialog, ki ga imajo z ministrstvom pri doseganju ukrepov.
Se bodo cene v študentskih domovih dvignile?
V javnosti se je pojavila informacija o 20-odstotnem dvigu cen. »Sestal se bom z direktorji študentskih domov, da mi pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene. Nato bomo preverili, za koliko lahko dvignemo subvencije tudi za javne študentske domove, zato da dvig cen ne bo padel na ramena študentk in študentov oz. da bo ta dvig zanje minimalen. Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo ministrstvo neposredno financiralo študentskim domovom ta dela,« je povedal minister, a bodo njegove besede oprijemljive šele v prihodnosti.
Urednik portala Student.si
