V zadnjih letih se v Sloveniji opaža vse večja prisotnost duševnih stisk, kot sta depresija in anksioznost. Pandemija Covida-19 je dodatno sprožila val psihičnih težav, kar potrjujejo tudi statistični podatki. Raziskave, ki jih je izvajal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so pokazale, da je delež posameznikov, ki so doživljali simptome depresije in tesnobe, močno narasel med letoma 2020 in 2021.
Po podatkih iz leta 2022 naj bi se s simptomi depresije soočal vsak peti Slovenec, število obiskov pri psihologih in psihiatrih pa se je povečalo za kar 30 %. Zanimivo vprašanje pa je, ali je današnja situacija dejansko posledica večje depresivnosti ali pa gre morda le za večjo odprtost glede pogovora o duševnem zdravju?
Razbijanje stigme duševnega zdravja
Pred desetletji so bile teme, povezane z duševnim zdravjem, pogosto tabuizirane. Mnogi, ki so trpeli za depresijo ali anksioznostjo, so svoje težave skrivali zaradi strahu pred družbeno stigmo. Vendar pa se je v zadnjih letih, zlasti med mlajšimi generacijami, odnos do duševnega zdravja začel spreminjati. Pojavili so se številni javni pozivi k razbijanju tabujev in stigme, povezane s psihičnimi boleznimi, kar je spodbudilo ljudi, da bolj odkrito spregovorijo o svojih težavah.
Mladi so danes pripravljeni iskati pomoč, obiskovati terapije in se vključevati v skupinske oblike zdravljenja, kot so psihoterapije in skupinske terapije. To lahko daje vtis, da je danes več depresije in tesnobe, vendar morda gre za preprosto dejstvo, da ljudje te težave pogosteje priznajo in iščejo pomoč.
Povečan dostop do storitev
Poleg večje odprtosti je pomembno omeniti, da je danes tudi večji dostop do psiholoških in terapevtskih storitev. Število psihoterapevtov, psihologov in centrov za duševno zdravje se je v Sloveniji povečalo, kar omogoča več ljudem, da poiščejo pomoč. Poleg tega so se razširile možnosti za dostop do storitev prek spleta, kar še posebej mlajšim uporabnikom omogoča anonimno in enostavno iskanje pomoči.
Pomemben korak v tej smeri so tudi spletni portali za duševno zdravje, kot je To sem jaz, ki mladostnikom omogoča brezplačno svetovanje in podporo. Z digitalizacijo storitev pa so terapevtske seje postale dostopnejše, kar dodatno prispeva k večji pripravljenosti posameznikov za iskanje pomoči.
Ali smo bolj depresivni ali le bolj osveščeni?
Vprašanje, ali smo danes dejansko bolj depresivni ali zgolj bolj pripravljeni spregovoriti o tem, je kompleksno. Nedvomno sta obe komponenti prisotni. Po eni strani svetovne in nacionalne študije kažejo, da so stiske zaradi hitrega življenjskega tempa, socialne izolacije, finančnih pritiskov in drugih dejavnikov resnično v porastu. Po drugi strani pa je družbena osveščenost in dostop do virov pomoči večja kot kadarkoli prej, kar prispeva k temu, da so ljudje svoje težave pripravljeni priznati in poiskati pomoč.
Spreminjanje družbenih vrednot in povečanje dostopnosti terapij sta pomembna koraka naprej pri zagotavljanju, da se težave z duševnim zdravjem ne bodo več obravnavale kot tabu, ampak kot legitimno področje, o katerem je treba odkrito govoriti in ga obravnavati.
Junior novinar
