Evropo je 26. marca pretreslo izginotje dve leti stare Danke Ilić. Njeno izginotje, iskanje, ki je sledilo in končno potrditev njene smrti, so bili vodilni naslovi vseh medijev na Balkanu. Dva moška, stara 50 let, sta trenutno v priporu, osumljena umora. Po navedbah srbske policije sta priznala, da sta z avtom zbila Danko, nakar nista poklicala pomoči. Namesto tega sta Danko, očitno domnevajoč, da je mrtva, dala v vozilo in jo odpeljala neznano kam, njeno truplo pa še iščejo.
Odziv predsednika Vučića
Ta brutalen umor bi lahko v Srbiji odprl pot do ponovne uvedbe smrtne kazni. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je namreč dejal, da bo predlog po ponovni uvedbi smrtne kazni znova podal na vlado. Spomnimo, da je omenjeno kazen nazadnje vladi predlagal lani, ko sta Srbijo pretresla dva strelska pohoda v manj kot 48 urah.
Srbska vlada se s predlogom ni strinjala, saj bi s tem kršili več evropskih konvencij, ki jih je Srbija ratificirala, prav tako pa bi to zelo močno načelo odnose Srbije z Evropsko unijo in ji onemogočilo vstop vanjo. Kako se bo na zadnji predlog odzvala vlada lahko samo špekuliramo, bi pa lahko ponovna uvedba smrtne kazni v Srbiji pomenila nevaren precedens za evropske države, ki niso članice EU.
Smrtna kazen v Evropi
Poudariti je treba, da Evropski parlament močno nasprotuje usmrtitvam obsojenih in si prizadeva za ukinitev smrtne kazni po vsem svetu. Do leta 2019 je smrtno kazen zakonsko ali v praksi odpravilo 142 držav, 56 držav pa jo še zmeraj izvaja. V letu 2019 je bilo po svetu v 20 državah zabeleženih vsaj 657 usmrtitev, 25.000 ljudi pa je bilo na seznamu za smrtno kazen. Ti podatki izključujejo Kitajsko, kjer podatki ostajajo državna skrivnost, neuradno pa naj bi izvajala na tisoče usmrtitev. Ukinitvi smrtne kazni v Aziji, arabskem svetu in ZDA sicer ostro nasprotujejo.
Smrtna kazen je v celoti odpravljena v vseh evropskih državah, razen v Belorusiji in Rusiji, kjer ima slednja moratorij in ni izvršila usmrtitve od septembra 1996. Popolna prepoved smrtne kazni je zapisana v obeh Listinah o temeljnih pravicah Evropske unije in dveh splošno sprejetih protokolov Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato prepoved smrtne kazni velja za ključno evropsko vrednoto. Med vsemi sodobnimi evropskimi državami so San Marino, Portugalska in Nizozemska prve odpravile smrtno kazen, medtem ko le še Belorusija še vedno izvaja smrtno kazen v takšni ali drugačni obliki. Leta 2012 je Latvija postala zadnja članica EU, ki je odpravila smrtno kazen v vojnem času.
Smrtna kazen v Srbiji
Smrtna kazen se je tam izvrševala vse od ustanovitve moderne srbske države leta 1804. 26. februarja 2002 pa je srbski parlament sprejel amandmaje, s katerimi jo je črtal iz kazenskega zakonika. Zadnja usmrtitev s streljanjem je bila izvedena 14. februarja 1992, zadnja smrtna obsodba pa je bila izrečena leta 2001. Spomnimo, da tudi Srbijo zavezujejo Drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah (ratificirani 6. septembra 2001) ter protokola št. 6 in št. 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (ratificirana 3. marca 2004).
Zelo zanimive so javnomnenjske raziskave, ki jih je Srbija odpravila pred odpravo smrtne kazni. Jeseni 2001, malo pred ukinitvijo, je raziskava o odnosu do smrtne kazni, ki je temeljila na anketi 926 državljanov, pokazala, da so bili anketiranci enako razdeljeni: 43 % jih je bilo za smrtno kazen in 43 % proti njej, neopredeljenih pa 14 %. Stanje pa se je spremenilo leta 2012, ko so rezultati ankete prvič začeli močno odstopati in je bila večina anketirancev za ponovno uvedbo smrtne kazni. V letu 2022 je kar 67 % vprašanih odgovorilo, da si želijo ponovno uvedbo smrtne kazni. Zato lahko sklepamo, da bodo letošnji rezultati zaradi brutalnega umora dve letne Danke še eksponentno zrasli.
Bi se smrtna kazen torej lahko vrnila v Srbijo?
Kot rečeno, je srbski predsednik Vučić doslej večkrat predlagal vrnitev smrtne kazni za najhujša kazniva dejanja. Praviloma je šlo za kazniva dejanja, ki so močno razburila javnost in katerih žrtve so bili otroci. Tako je tudi zdaj, ko policija še vedno išče truplo dveletne Danke Ilić, ki je izginila 26. marca v okolici Bora, njen umor pa sta priznala delavca tamkajšnjega vodovoda.
Po mnenju odvetnika Boža Prelevića gre zgolj za politično izigravanje javnega mnenja, da bi se pozornost preusmerila s propada institucij in korupcije, ki že desetletja prežemata Srbijo in iz tega predloga ne bo nič. Vučić je za TV Informer dejal, da se je večkrat javno zavzel in pozval srbsko vlado, naj skupaj s Svetom Evrope in vsemi drugimi razmisli, ali je možno ponovno uvesti smrtno kazen, ne da bi utrpeli pravne in politične posledice, ne da bi bili za to kaznovani.
Povedati pa je treba, da uvedbi smrtne kazni nasprotujejo prav Vučićevi najbližji sodelavci. Prelević je poudaril, da ima Vučićeva Srpska napredna stranka že več kot desetletje večino v parlamentu, uvedbi smrtne kazni pa prav parlament in vlada ostro nasprotujeta. Ne vemo, kakšno bo stanje tokrat, toda lahko sklepamo, da uvedbe smrtne kazni ne bo, saj bi se s tem verjetno Srbiji nepovratno zaprla vsa vrata, ki vodijo v Evropsko unijo.
Novinar
