Tožeča stranka Vincenc Vinko Dolenc je slovenski državljan, rojen leta 1940, ki živi v Ljubljani. Zadeva se nanaša na priznanje sodb izraelskih sodišč, ki so priznala odgovornost g. Dolenca, znanega nevrokirurga, za malomarnost, potem ko je izraelski državljan, ki ga je leta 1992 operiral v ljubljanski bolnišnici, ostal paraliziran. Izraelska sodišča so mu naložila plačilo približno 2,3 milijona evrov odškodnine.
Kaj točno je primer Dolenc?
Dolenc je 20. maja 1992 operiral izraelskega državljana, ki je pripotoval v Slovenijo zaradi kirurške odstranitve tumorja. Po operaciji in zapletih pri pooperativni oskrbi je Izraelec ostal hudo invaliden. Nato je v Izraelu sprožil civilni postopek proti Dolencu in zahteval odškodnino za škodo, ki mu je nastala. Dolenc, ki ga je sprva zastopal odvetnik, je v postopku v Izraelu podal več vlog, vključno z dokaznimi predlogi. Ni želel oditi v Izrael, da bi bil osebno zaslišan, in ni želel biti zaslišan prek videokonference, saj je vztrajal, da se zaslišanje (njega in njegovih prič) opravi prek postopka mednarodne pravne pomoči v skladu s Haaško konvencijo.
Potem ko je Izraelec preklical pooblastilo svojemu odvetniku in se nihče ni pojavil v njegovem imenu na zaslišanju, predvidenem za predstavitev obrambe, je okrožno sodišče v Tel Avivu zavrnilo nadaljevanje postopka mednarodne pravne pomoči, ki se je začel v zvezi z zaslišanjem (pred slovenskimi sodišči) prič v Izraelčevem imenu. Sodišče je nato iz spisa izključilo pisne izjave prosilca in prič v njegovem imenu. Dne 9. junija 2005 je odločilo, da je Dolenc v celoti odgovoren za škodo. 19. januarja 2006 je sodišče Dolencu naložilo plačilo odškodnine v višini več milijonov evrov. Obe sodbi sta bili vročeni nekdanjemu odvetniku Dolenca, ki ga je izraelsko sodišče imenovalo za njegovega pooblaščenca za vročanje sodnih pisanj v Izraelu in obveščanje o vseh zadevah na zahtevo sodišča. Zoper obe sodbi ni bila vložena nobena pritožba.
Okrožno sodišče v Ljubljani je zahtevo Izraelca zavrnilo
Leta 2011 je družba Izraelca zaprosila za priznanje navedenih izraelskih sodnih odločb v Sloveniji. Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponovljenem postopku (ustavno sodišče je marca 2016 razveljavilo odločitvi nižjih sodišč) zahtevo družbe Izraelca zavrnilo zaradi pomanjkanja vzajemnosti pri priznavanju sodb in kršitve enakosti orožij pri določanju višine denarne odškodnine. Zavrnilo je Izraelčeve ugovore glede domnevne kršitve pravice do kontradiktornega postopka in pravice do pravnega sredstva v Izraelu.
Po Izraelčevi pritožbi je vrhovno sodišče spremenilo odločitev okrožnega sodišča in priznalo izraelske sodbe, pri čemer je ugotovilo, da so bile Izraelčeve trditve o pomanjkanju vzajemnosti zapoznele in neutemeljene. Ponovno je poudarilo, da je imel tožnik možnost sodelovati v postopkih pred izraelskimi sodišči, vendar je to po lastni volji zavrnil. Ustavno sodišče pritožnikove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, saj je ugotovilo, da so nižja sodišča pregledala izraelske sodbe in se prepričala, da postopki v Izraelu izpolnjujejo jamstva iz 6. člena Konvencije. Po njihovem mnenju so bile pritožniku zagotovljene razumne možnosti za sodelovanje v postopkih v Izraelu.
Foto: gorodenkoff iz iStock
Zavrnjeni ali neupoštevani so bili vsi dokazi in predlogi
Pritožnik se pritožuje, da so slovenska sodišča s priznanjem sodb Okrožnega sodišča v Tel Avivu, ki so bile izdane v nepoštenem postopku, v katerem so bili zavrnjeni ali neupoštevani vsi dokazi in predlogi, ki jih je predložil, sodbe pa so bile vročene njegovemu nekdanjemu odvetniku in mu odvzeta možnost pritožbe, kršila njegovo pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije.
Vse bo izrečeno 20. oktobra 2022.
Foto: Zolnierek iz iStock
Novinar
