30. 12. 2020 je novoizvoljeni Študentski zbor (ŠZ) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je tudi ustanoviteljica Zavoda Radio Študent, odločal o proračunu za leto 2021. V tem proračunu postavke za sofinanciranje Radia Študent ni več. ŠZ ŠOU je spremenil Pravilnik o financiranju ŠOU in po novem ni niti minimalnih odstotkov za financiranje iz koncesijske dajatve za delovanje članov družine ŠOU.
Radio Študent je med epidemijo uspel zagotoviti izvedbo vseh tekočih projektov in celo okrepil program, kljub temu pa so v primerjavi z ostalimi člani družine ŠOU potegnili najkrajšo. Podpora s strani ŠOU se za Radio Študent vedno manjša. Leta 2012 so dobili 230 000 evrov nato pa je podpora padala v več valovih in so lansko leto dobili zgolj podporo za redno delovanje v višini 120 000 evrov, kar je najmanjša podpora v zgodovini s strani ŠOU do Radia Študent.
Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021 šteje slabe tri milijone evrov. Od tega naj bi Študentski kampus prejel 325 000 evrov, čeprav zaradi epidemije delujejo v okrnjenem obsegu.
Zahtevajo vsaj 120 000 evrov
Na Radiu Študent od ŠOU zahtevajo, da jim sorazmerno z znižanjem proračuna ŠOU, za katerega sicer razumejo, da je okleščen zaradi posledic epidemije, v letu 2021 nameni vsaj 120 000 evrov. Nadalje se zavzemajo za ohranitev minimalnih deležev financiranja zavodov družine ŠOU. Zahtevajo tudi vključitev Radia Študent v vse pogovore o njegovi negotovi prihodnosti.
Radio Študent je najstarejša neodvisna radijska postaja v Evropi. Že drugič v manj kot letu dni pa se je znašla na robu preživetja. Trenutno ga sestavlja več kot 200 mladih, ki dnevno ustvarijo 17 ur živega programa. Prav tako se je na tem radiu kalilo nadpovprečno veliko danes priznanih akademikov, znanstvenikov, gospodarnikov, politikov… Še nedavno pa je novinarka Znanstvene redakcije Radia Študent in do lani njena urednica, Zarja Muršič, prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoč novinarski dosežek.
Podporo izrazili tudi Društvo novinarjev Slovenije, sodelavci FDV in ZRC SAZU
Prav tako tudi Društvo novinarjev Slovenijev poziva ŠOU, da zagotovi financiranje Radia Študent. Pri društvu so zaskrbljeni za prihodnost in celo preživetje Radia Študent. »Nesprejemljivo je tudi, da je ustanovitelj odločitev o prenehanju financiranja sprejel enostransko, brez pogovora in pogajanj s predstavniki Radia Študent. Poleg tega gre tudi za nesorazmerno zmanjšanje sredstev, saj se je ŠOU odločila, da nekaterim zavodom omogoči financiranje drugim ne. Na seji študentskega zbora naj bi bilo slišati nezadovoljstvo članov s poročanjem Radia Študent. Ob tem opozarjamo, da ima ustanovitelj prek svojih članov v organih upravljanja Radia Študent vzvode, da vpliva na delovanje radia, vsekakor pa financiranja ne more pogojevati z osebnimi ocenami članov študentskega zbora do posameznih uredniških odločitev.«
Katedra za novinarstvo, Katedra za medijske in komunikacijske študije, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, Oddelek in Katedra za kulturologijo, Katedra za analitsko sociologijo ter drugi sodelavci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani opozarjajo, da je nadaljnje delovanje Radia Študent ključnega pomena za ohranjanje raznolikosti slovenske medijske krajine in za demokratično javno sfero. »Mediji se v zadnjih letih soočajo s številnimi pritiski, zato je finančni napad na nadaljnji obstoj Radia Študent povsem nezamisljiv.«
»Vsebinsko eden najbolj kvalitetnih medijev«
Tudi v Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so številni nekdanji sodelavci Radia Študent. Kot pišejo, je »radio vse od svojega nastanka ponujal tvorno platformo za intelektualni razvoj, pa tudi za krepitev družbene odgovornosti, angažiranosti in kolektivnega dela, ki jih lahko razumemo kot ključne predpostavke kakovostnega raziskovalnega dela. Tudi v zadnjih letih, in morda še zlasti v zadnjih letih, se je Radio Študent kljub vsem finančnim težavam vzpostavil ne le kot eden najbolj prodornih in angažiranih, temveč tudi vsebinsko najbolj kvalitetnih medijev, v katerem njegovi sodelavci na sami meji prostovoljstva uspevajo krpati luknje, ki so zaradi krčenja kadrov nastale v preostalih, tudi največjih nacionalnih medijih – tako na področju kulture, humanistike in znanosti kot na področju notranje in zunanje politike.«
ŠOU Radiu Študent: Privitazirajte se sami ali vas bomo privatizirali mi!
V torek, 5. 1., je vodstvo ŠOU predstavnikom Radia Študent na sestanku pojasnilo, kaj stoji za nično postavko za radio v letu 2021. Novoizvoljeni zbor s predsednikom Klemnom Petkom na čelu, svetovalcem Andrejem Boletom in direktorjem ŠOU, Andrejem Klasincem, je Radiu Študent postavil pred izbiro: odidite sami, sicer vas prodamo. Odgovor nam sporočite v treh dneh, do 8. 1. 2021!
Kot pišejo pri Radiu Študent, bi rokohitrski izstop ŠOU iz ustanoviteljstva bil za radio poguben, saj bi s tem ta izgubil tudi status študentskega programa posebnega pomena. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo le še slabo četrtino vseh sredstev za delovanje Radia Študent, a odtegnitev tega temeljnega vira ustanovitelja ogroža celotno strukturo financiranja, ki primarno izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov.
Novinarski prispevki ne favorizirajo ustanovitelja in njegovih aktualnih poslanskih skupin
Ključni argument za ukinitev financiranja Radia Študent, javno dostopen z zadnje seje študentskega zbora, je, da imajo težave z novinarskimi prispevki, ki ne favorizirajo ustanovitelja in njegovih aktualnih poslanskih skupin. Še en izpostavljen argument pa je bilo kandidiranje samostojnih list na študentskih volitvah, ki so s svojim razumevanjem sveta in družbe bližje Radia Študent, kot obstoječim strukturam ŠOU. Kot piše Radio Študent, jih motita, skratka, kritično poročanje in demokratična opozicija. Pri čemer je študentska politika le eden od segmentov njihovega bogatega programa.
Na Radiu Študent vsako leto usposabljajo okrog 250 vajencev, od katerih se nato 50 na novo usposobljenih mladih pridruži skupnosti več kot 200 novinarjev, špikerjev, tehnikov, videastov in lektorjev, ki skupaj ustvarijo več kot 5500 novinarskih prispevkov letno. Med novinarskimi prispevki imajo presežne članke ene najboljših znanstvenih redakcij na domačih tleh ter izbor in obravnavo v našem medijskem prostoru prezrtih zunanjepolitičnih tem aktualno-politične redakcije. Glasbena redakcija pa že pol stoletja neumorno gradi in brani status edinstvene platforme za alternativno glasbo doma in širše. Radio Študent piše, da vodstvu ŠOU to očitno ne pomeni prav veliko. Zaradi avtonomnega delovanja in neodvisnega poročanja o študentski problematiki ter lastnih finančnih interesov ukinjajo sofinanciranje Radia Študent.
Postopna preureditev institucionalnega položaja Zavoda Radio Študent v prihodnosti
Od ŠOU zahtevajo takojšnjo prekinitev poskusov odprodaje ustanoviteljstva, zagotovitev financiranja za leti 2021 in 2022 ter s tem prehodno obdobje dveh let, ki bo namenjeno postopni preureditvi institucionalnega položaja Zavoda Radio Študent v prihodnosti. Javnost in pristojne institucije pozivajo k aktivni vlogi pri preprečevanju odprodaje in komercializacije Radia Študent, pri čemer prizadevanje za ohranitev njegovega medijskega in izobraževalnega poslanstva v javnem interesu razumejo kot boj za pravice vseh študentov in kritične javnosti.
V ponedeljek, 11. 1., ob 10:15, na spletni povezavi predstavnike medijev vabijo na spletno tiskovno konferenco, kjer bodo podrobneje predstavili trenutne razmere, stališča in načrte za prihodnost ter načine, kako lahko javnost in vsak posameznik prispevajo k boju za ohranitev Radia Študent.
Novinar
