Radikalna teorija o Beethovnovi rasi še vedno buri duhove. Teorija je sicer zgrajena na sicer dokaj stabilnih temeljih, a nam, ki smo celo življenje bili vajeni videti Beethovna kot belskega virtuoza, se namigovanja zdijo absurdna. Pa poglejmo iz kje točno izvira teorija?
Izvor teorije
80 let po Beethovnovi smrti, torej leta 1907, se je študiju Beethovna posvetil britanski skladatelj Samuel Coleridge-Taylor, ki je začel s špekulacijami o Beethovnovi rasi. Svojo teorijo je začel razvijati, ko je pričel opažati podobnosti med svojimi in Beethovnovimi obraznimi potezami. Coleridge-Taylor je bil namreč mulat, ki se je pravkar vrnil iz ZDA, ki so takrat bile rasno vojno, ki traja še danes.
Civil rights gibanje
V 60. letih prejšnjega stoletja se je teorija spet pogrela. Tokrat z gibanjem za pravice temnopoltih, ki se je prebujalo v ZDA. Idejo o temnopoltem Beethovnu so tako posvojile množice protestnikov, o njem pa so govorili tudi govorci na zborovanjih. Vidnejša predstavnika, ki sta v to verjela, sta bila Malcolm X in Stokely Carmichael. Leta 1969 se je na radiu vrtela pesem »Beethoven was black« v refrenu, ki je prišla celo na naslovnico revije The Rolling Stone. Na naslovnici je pisalo: »Beethoven was black and proud!«
250 let od rojstva Beethovna
Letos pa obeležujemo 250-letnico njegovega rojstva. In teorija o temnopoltem Beethovnu je zopet vzbudila zanimanje množic z BLM gibanjem, ki ga je povzročil uboj Georgea Floyda. Ampak tokrat so se množice vprašanja lotile na drugačen način – s postavljanjem glavnega vprašanja. Če bi bil Beethoven res temnopolt, bi ga danes poznali kot kanoničnega glasbenika?
Za odgovor na vprašanje glede Beethovnove rase je več možnosti. Možno je, so se Beethovnovi predhodniki poročili s temnopoltimi dekleti, ki so tedaj prebivala na območju Španije, obstaja pa tudi možnost, da je Beethovnova mati imela afero s temnopoltim moškim. A to niti ni toliko pomembno.
Gibanje »Beethoven was black« ni postalo samo gibanje za razrešitev vprašanja, temveč je postalo metafora za premikanje mej znanega. Izjava, pa naj bo še tako radikalna, je povzročila, da so se ljudje zamislili in se zavedli »belskega privilegija« in za trenutek pomislili: kaj bi pa bilo, če bi bil Beethoven res temnopolt? In ko si postavimo to vprašanje, se zavemo, da to navsezadnje niti ni tako pomembno. Pomembna je njegova kultna glasba, ki nas spremlja in nas bo spremljala v večnost.
Novinar
