Mlade je potrebno spodbuditi k politični participaciji po poti informiranja in ozaveščanja in jih vključiti v procese odločanja tako na lokalni kakor tudi na nacionalni ravni.
Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih?
Predsednik stranke Andrej Čuš je najmlajši poslanec v zgodovini Republike Slovenije in temu primerno postopa tudi v svojem političnem delovanju. Največji problemi mladih so zagotovo na področju osamosvajanja, zaposlovanja ter stanovanjskega vprašanja. Zaradi tega se na letni ravni več kot 8000 mladih odloči zapustiti državo. Naše prioritete na tem področju so tri, in sicer:
1) Davčna razbremenitev po avstrijskem modelu, davčne počitnice za mlade in davčna oprostitev zagonskih podjetij po nizozemskem modelu.
2) Nova nacionalna strategija stanovanjske politike, ki se bo usmerila v gradnjo stanovanj, s katerimi bo normalizirala cene na trgu, kjer se trenutno napihuje balon.
3) Korenite spremembe študentskega dela in negotovih oblik zaposlitev, saj si ne moremo več privoščiti tega, da so mladi prisiljeni v podaljševanje študija in kupovanja statustov samo zato, da dobijo/imajo delo.
Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike?
Naša prioriteta v prihodnjem sklicu Državnega zbora RS je, tako kot smo zgoraj zapisali, korenita sprememba študentskega dela in instituta študentskega servisa. Veliko mladih si stroškov življenja ne more privoščiti, saj so se starši znašli v primežu katastrofalnih razmer na trgu dela, zato je potrebno sprožiti diskusijo in poiskati širši konsenz o pilotnem projektu UTD za študente. Študenska prehrana in bivanje so dobro urejeni, saj s tem omogočajo vsakemu študentu, da študira. Je pa potrebno okrepiti projekte kot so študentski tolar, saj pri nas še vedno obstaja veliko mladih, ki si študija navkljub štipendijam, cenejšemu bivanju in prehrani ter subvencionirani vozovnici, ne morejo privoščiti.
Ali se vam zdi, da se mladi dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi lahko izboljšali na tem področju?
Mladi izražajo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in se v primerjavi s povprečjem EU bistveno manj zanimajo za politiko in politično participacijo, a se na drugi strani krepi protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politične participacije (informacijska tehnologija). Konvencionalna politična participacija mladih je pod povprečjem EU, in v 21. stoletju tendenčno upada, temu primerni so tudi rezultati, saj mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v njihovem življenju in zgolj 14 % verjame, da se spozna na politiko. Mlade generacije so bolj vključene v ad hoc oblike participacije, kot so na primer forumi in interaktivne aplikacije, glasovanje po spletu, sodelovanje v skupinah pritiska, ki se oblikujejo na socialnih omrežjih.
Mlade je potrebno spodbuditi k politični participaciji po poti informiranja in ozaveščanja in jih vključiti v procese odločanja tako na lokalni kakor tudi na nacionalni ravni. Poznamo tri pristope k participaciji mladih (kot ciljna skupina, kot sodelavci in kot pobudniki). V stranki Andreja Čuša in Zelenih Slovenije mlade naslavljamo skozi prizmo vseh treh pristopov, saj v naši stranki odločajo, sodelujejo in so ciljna skupina.
Kako lahko premagamo ovire pri participaciji mladih? Potrebno je spremeniti percepcijo in vrednote družbe, njenih članov ter ključnih nosilcev interesov odločanja in mladih, zlasti s pomočjo dialoga, oblikovati okolje, naklonjeni participaciji mladih, krepiti položaj mladih v družbi in ključno, to je omogočiti e-volitve po vzoru Estonije.
