Ideal, lepota, trend, seksualnost, objektivizacija, pričakovanja … Vsi te pojmi zelo nazorno utemeljujejo družbo, v kateri živimo danes. Ta nam namreč na vsakodnevni bazi pripisuje neke ustaljene trende, katerim moramo slediti. Vendar zakaj je temu tako? Zakaj moramo nenehno razmišljati o tem, kaj je lepo in kaj ni? Nenehno razmišljati o idealih, ki nam jih pripisuje družba – družba, ki zahteva nenehno popolnost in disciplino v vseh sferah – tudi na področju našega videza.
Ljudje smo edina živa bitja, ki se nenehno upiramo naravi, da sama narekuje naš videz. Naša sposobnost prilagajanja in spreminjanja našega telesa je lastnost našega človeštva, ki na posebne načine sledi kulturnemu pojavu. Svoj videz prilagajamo iz različnih razlogov – da se vključimo v neko socialno skupino, da spremenimo svoj socialni status … Z vsem tem želimo doseči lepotne standarde, ki veljajo v naši kulturi – pa naj bodo te kakršni koli so. Človeško telo je namreč objekt, ki je oblikovan v socialnih, kulturnih in historičnih kontekstih, zaradi česar je pomembno zavedanje, da vsaka doba in kultura oblikujeta nove zahteve in ideale o našem videzu.
Časovno pogojeni lepotni ideali
Vsak posameznik je skozi svoje življenje priča različnim trendom idealnega videza. Ženske v današnji družbi stremijo k figuri Kardashian – to zaznamujejo obline s čvrsto zadnjico, ozkim pasom in velikim oprsjem. Medtem ko trenutna idealna figura spominja na postavo peščene ure, ki je svojo slavo požela že v času 50-ih in 60-ih let, je bila v 80-ih in 90-ih najbolj idealna postava supermodela. Ta predstavlja ravno nasprotje od trenutnega ideala, saj se različni trendi skozi desetletja spreminjajo in tudi ponavljajo.
Kako pa je lepota pogojena kulturno?
Sprejete oblike lepote niso pogojene le časovno, vendar tudi kulturno. Različne kulture imajo med seboj zelo raznolike ideale in preference. V zahodni družbi, ki jo natančno opisuje pridevnik »estetska«, smo podvrženi predvsem seksualizaciji, dominaciji in objektivizaciji. Žensko telo v tem primeru predstavlja erotični ali seksualni objekt, medtem ko v drugih – morda manj razvitih družbah – simbolizira spol in plodnost. V takih družbah ženske svojega telesa ne skrivajo, saj golota ne predstavlja nobenega tabuja.
Vpliv medijev na samopodobo
Velika razlika med različnimi kulturami se opazi tudi v zaznavanju in sprejemanju samega sebe. Posamezniki v nerazvitih delih sveta namreč nimajo neke predstave o idealnem telesu, zato svojega telesa ne podcenjujejo. V zahodni družbi pa smo nenehno obdani z različnimi tipi medijev, ki nas opozarjajo na to, kaj je v naši družbi sprejeto in kaj ne. Ravno to je razlog, da je prisotnost samopodcenjevanja in primerjanja toliko večja.
Zavedati se moramo, da smo lepotnim standardom in idealom v svoji družbi podrejeni že od samega otroštva. Deklica Barbie – deklica s popolnim telesom, dolgimi nogami, bujnim oprsjem in vitkim pasom – dekletom že v otroštvu predstavlja ideal, vzor in nekakšno boginjo. Takemu trendu je z današnjim razvojem medijev toliko bolj podvržena današnja generacija, saj je že od svojega otroštva v stiku z medijskimi praksami. Medtem ko se nenehno sprašujemo, če ugajamo lepotnim standardom, ki so sprejeti v naši družbi, je potrebno ugotoviti, iz kje naša skrb sploh izhaja? Zakaj so se s pomočjo različnih praks, tako medijskih kot kulturnih, današnje vrednote popolnoma spremenile?
Novinar
