Že petdeset let UNESCO-v seznam skrbi za varovanje točk, ki so prepoznane kot mesta z izjemno vrednostjo. Po svetu je prepoznanih že 1154 takih točk, države, ki so podpisale UNESCO-v sporazum svetovne dediščine, pa se trudijo zaščititi zgodovinsko pomembne znamenitosti pred vojnimi konflikti, naravnimi katastrofami, ropom in ekonomskimi konflikti. V kolikšni meri je UNESCO-v trud dejansko uspešen?
Naziv svetovne dediščine prinaša tudi izzive
Že od samega začetka, leta 1972, predstavlja največji izziv varovanje dinamičnih kulturnih točk, kot so mestna središča z bogatim kulturnim dogajanjem. Z nazivom svetovne dediščine so nedvomno uspeli pritegniti obiskovalce v izolirane, pogosto ekonomsko šibke kraje. A hkrati so bili pri UNESC-u precej manj uspešni pri varovanju priljubljenih krajev pred poplavo turistov. Nekoč zaspana vasica Hoi An na vietnamski centralni obali se tako danes spopada z goro turistov, ki je njene ozke uličice preprosto ne morejo sprejeti.
Spopadanje z masovnim turizmom
Nekatere destinacije so se same uspešno spopadle z masovnim turizmom in posledicami, ki jih ta prinaša. V Dubrovniku so tako pod UNESCO-vim pritiskom omejili število obiskovalcev v zgodovinskem središču. Na Kambodži pa templji iz 12. stoletja od prejetja UNESCO-vega naziva vse težje zadovoljijo ogromno množico obiskovalcev. Pred prejetjem naziva so tam sprejeli približno 22.000 obiskovalcev letno, danes ta številka znaša že pet milijonov, do leta 2025 pa bi se lahko še podvojila. Posledice masovnega turizma že ogrožajo tamkajšnje vodovje in posledično tudi same templje.
Foto: iz Pexels
Pogosto je UNESCO popolnoma nemočen
Neredko smo bili tekom zgodovine tudi priča namenskemu uničenju kulturnih zakladov posameznih držav med vojnimi konflikti in napadi talibanov. Tudi v tem primeru je bil naziv vse prej kot uspešen pri varovanju znamenitosti. Nemoč naziva se kaže tudi v varovanju pred klimatskimi spremembami. Te ogrožajo številne primerke dediščine in UNESCO- v mnogih primerih lahko le spremlja neizogibne posledice naraščajočih temperatur, dviga vodne gladine in spremenjenih rečnih režimov.
Nepoštena uvrstitev na seznam »ogroženih«
Zanimiv je že sam izbor držav za uvrstitev na »ogroženi« seznam. UNESCO ima namreč opazno večjo vlogo v državah v razvoju. Verjetno najbolj znan primer svetovne dediščine, ki se sooča z mnogimi tveganji, so Benetke. Kljub masovnemu turizmu (Benetke obišče kar 25 milijonov prebivalcev letno) in vse večji nevarnosti poplav zaradi globalnega segrevanja, se UNESCO še vedno ni odločil, da bi italijansko mesto uvrstil na seznam »ogroženih«. Ponovna zmaga za lobiste in poraz za okoljevarstvene skupine!
Zaščita na lokalni ravni prekaša UNESCO?
V Benetkah so mestne oblasti na srečo vzele vajeti v svoje roke. Tako bo z januarjem to postalo prvo mesto na svetu, ki bo obiskovalcem zaračunavalo vstopnino. Upajo, da bo ukrep počasi zmanjšal dnevni naval turistov. Kakšna je potem vloga UNESC-a? Čeprav pomanjkljiva in občasno povsem nemočna, je vloga kulturne dediščine vseeno nezanemarljiva, saj se zavzema za pomemben princip.
Resnična vloga UNESCA
Kot je princip preprost, je obenem tudi nepriročen: »Raznoliki zakladi sveta potrebujejo zaščito, saj se sami ne morejo zaščititi.« Vloga UNESC-a je tako, da izpostavi dejavnike tveganja za svetovno dediščino, ukrepanje pa je potrebno na lokalni ravni. Če bo glas UNESC-a upoštevan ali ne, pa ni odvisno od organizacije same.
Novinar
