Povprečen človek sliši vse zvoke med frekvencami 20 hercev (Hz) in 20 kilohercev (kHz). Vsak zvok pod to frekvenco je infrazvok, nad njo pa ultrazvok. Žal ne slišimo ne enega ne drugega, saj ju naša ušesa ne morejo sprejeti. Ti neslišni zvoki se včasih pojavljajo ob zvoku, ki ga slišimo. Nekaj najbolj zanimivih primerov predstavljamo v nadaljevanju.
Pasje piščalke
Če bi stali ob osebi, ki piha v pasjo piščalko, ne bi slišali nič, čeprav so te piščali neverjetno glasne. Žvižgov pasje piščalke ne moremo slišati, ker proizvajajo zvoke s frekvencami, ki so višje od tistih, ki jih lahko slišimo. Odvisno od proizvajalca, pasje piščalke proizvajajo zvoke med 23 in 45 kHz. Psi slišijo glasove do frekvence 45 kHz, medtem ko povprečen človek sliši največ 20 kHz.
Sonce
Sonce je od Zemlje oddaljeno približno 92 milijonov kilometrov. Če bi lahko slišali zvok, ki ga proizvaja, bi bil hrup s približno 100 decibeli enako glasen kot rock koncert. Strokovnjaki so mnenja, da ob takem nenehnem hrupu okoli nas ne bi mogli razviti govora. Tudi če bi ga razvili, bi morali med pogovorom z bližnjimi močno kričati. Ta izjemno glasen zvok bi trajal le podnevi, medtem ko bi ponoči uživali v miru. Na našo srečo pa je ta problem le hipotetičen, saj sonca ne moremo slišati. Zvok za gibanje namreč potrebuje medij (torej zrak), ki pa ga v vesolju ni.
Zvoki netopirjev
Netopirji pri iskanju poti uporabljajo zvok. Več kot polovica vseh vrst netopirjev iz ust ali nosnic spušča ultrazvočne zvoke med 20 kHz in 200 kHz. Ko se odmev odbije od vsega v okolici in se vrne k njim, jim to omogoča prepoznavanje ovir in hrane. Ti zvoki so lahko precej glasni, a jih zaradi visoke frekvence človeško uho ne zazna.
Izstrelitev rakete
Lahko si predstavljamo, da je izstrelitev rakete glasna, a v resnici je tako glasna, da vseh zvokov sploh ne zaznamo. Rakete proizvajajo zvoke pod spodnjo mejo slišnosti, torej infrazvoke. Te zvoke lahko slišimo le, če zvok ob izstrelitvi posnamemo in pospešimo. Raziskovalci so morali zvok izstrelitve vesoljskega plovila Atlantis pospešiti 250-krat, da smo ga lahko slišali.
Zvoki kita glavača
Kiti glavači proizvajajo različne zvoke. Nekateri so infrazvočni, drugi ultrazvočni, ostali pa so znotraj frekvence, ki jo lahko slišimo. Vsem tem zvokov je skupna njihova glasnost, saj so tako glasni, da raziskovalci domnevajo, da jih kiti lahko uporabljajo za omamljanje svojega plena, preden ga ujamejo in pojedo. Čeprav raziskave o tem še niso dokončne, vemo, da lahko kiti z zvokom poškodujejo svoj plen tudi na druge načine. Plenu lahko na primer razpočijo krvne žile ali se tako zmedejo, da ne vedo, da se jim kit približuje.
Vulkanski izbruhi
Vulkani ob izbruhu povzročajo veliko hrupa. Del hrupa je za naša ušesa neslišen infrazvok. Ker potuje na daljše razdalje, postaje za zaznavanje infrazvoka pogosto zaznavajo zvoke oddaljenih vulkanov in jih uporabljajo za določanje značilnosti izbruha. Ker vulkan ves čas, ne le med izbruhom, oddaja infrazvok, ga raziskovalci merijo, da bi spremljali spremembe ravni lave in napovedali prihodnje izbruhe.
Sloni
Že v osemdesetih letih so raziskovalci odkrili, da se sloni z infrazvokom sporazumevajo z drugimi sloni na razdalji do 10 kilometrov. Poleg tega ga uporabljajo tudi za sporazumevanje z bližnjimi sloni. Slonje samice, ki vodijo čredo, z njim usmerjajo vse slone v čredi. Matere z njim ohranjajo stik s svojimi mladiči, samci pa z njim opozarjajo druge samce, naj se med parjenjem umaknejo. Običajno proizvajajo zvoke med 1 Hz in 20 Hz, ki jih ne slišimo.
Zvočno orožje
Tako kot nam vsak glasen zvok, ki ga slišimo, čez nekaj časa postane neprijeten, nam tudi glasni zvoki, ki jih ne slišimo, povzročajo nelagodje. Lahko celo povzročijo resne notranje poškodbe. Zvočno orožje deluje tako, da infrazvočne ali ultrazvočne zvoke usmeri v osebo ali skupino ljudi. Infrazvočno orožje lahko povzroči nenadno bruhanje, ultrazvočno pa povzroča tudi glavobole in zvišuje temperaturo naših celic, kar jih posledično lahko poškoduje.
Varnostni sistemi
Luči, alarmi in varnostni sistemi z detektorji gibanja uporabljajo ultrazvok. Večina ultrazvočnih varnostnih sistemov uporablja zvočne valove med 30 kHz in 50 kHz, ki jih ne slišimo. Ultrazvočni zvočni valovi ne morejo prehajati skozi trdne snovi, zato so primerni za zaznavanje ljudi, živali ali predmetov. Ko varnostni sistem zazna rahlo spremembo ultrazvočnih zvokov, takoj ugotovi, da je na območju novo bitje ali predmet, in se aktivira.
Novinar
