Pred 80 leti se je začela do takrat največja kopenska invazija v zgodovini. V nočnih in zgodnjih jutranjih urah 6. junija 1944 se je na obale Normandije izkrcalo več kot 156.000 zavezniških vojakov, ki so utrli pot koncu nacistične Nemčije. Poglejmo si, kako je potekala operacija, ki jo danes poznamo po imenu Dan D in kako je spremenila tok svetovne zgodovine.
Dan D ali operacija Overlord?
Če smo natančni, moramo govoriti o operaciji Overlord. Ta pa je bila zgolj del obsežne invazije na Normandijo v začetku junija 1944. Dan D pa je vojaški termin, ki označuje začetni dan operacije. Izraza D-Day ter H-Hour označujeta natančen začetek vsake vojaške operacije. Operacija Overlord pa je jasno postala najbolj slaven predstavnik dneva D.
Dan D 6. junija 1944 je bil torej začetek izjemno obsežne operacije, ki so jo izvedle zavezniške sile z vojaki iz Združenih držav, Kanade, Združenega Kraljestva in drugih. V okupirano Francijo se je tisti dan izkrcalo približno 156.000 vojakov. Kljub velikemu uspehu zavezniških sil pa so nemški vojaki, ki so branili obalo Normandije, ubili približno 4000 zavezniških vojakov.
Takrat je bila invazija na dan D največja pomorska, zračna in kopenska operacija v zgodovini in v nekaj dneh se je izkrcalo približno 326.000 vojakov, več kot 50.000 vozil in približno 100.000 ton opreme. Do avgusta 1944 je bila osvobojena celotna severna Francija, spomladi 1945 pa so zavezniki premagali Nemce. Zgodovinarji pogosto označujejo dan D kot začetek konca druge svetovne vojne.
Okupacija Francije in priprave na izkrcanje
Ideja o izkrcanju v Franciji leta 1944 ni bila nova. Kmalu po nemški okupaciji Francije maja 1940 in britanskem porazu leta 1941 so zavezniški voditelji začeli kovati načrte za obsežno invazijo. Izbrati je bilo treba le še pravi trenutek in kraj. Novembra 1943 je Adolf Hitler, ki se je zavedal grožnje invazije vzdolž francoske severne obale, postavil Erwina Rommla za vodjo obrambnih operacij v regiji, čeprav Nemci niso natančno vedeli, kje bodo zavezniki udarili. Hitler je Rommla zadolžil, da je dokončal Atlantski zid, 3800 km dolgo utrdbo bunkerjev, min in vodnih ovir.
Januarja 1944 je bil general Dwight Eisenhower imenovan za poveljnika operacije Overlord. V mesecih in tednih pred dnevom D so zavezniki izvedli obsežno operacijo zavajanja, da bi Nemci mislili, da je glavni cilj invazije Pas-de-Calais (najožja točka med Britanijo in Francijo) in ne Normandija. Za zavajanje so zavezniki uporabili številne taktike, ki se danes zdijo celo smešne. Med drugim so naredili ogromno lažne opreme in celo fantomsko vojsko, ki ji je poveljeval general Patton, poleg tega pa so strli nemško vohunsko mrežo in dobili ogromno dvojnih agentov.
Operacijo je skoraj odneslo vreme
Ljubitelji zgodovine gotovo veste, da 6. junij ni bil načrtovan datum za invazijo. Eisenhower je za datum invazije izbral 5. junij 1944, vendar je bilo slabo vreme v dneh pred operacijo vzrok za 24-urno zamudo. 5. junija zjutraj, potem ko je njegov meteorolog napovedal izboljšanje razmer za naslednji dan, je Eisenhower dal zeleno luč za začetek operacije Overlord.
Tistega dne je več kot 5000 ladij in pristajalnih plovil, ki so prevažali vojake in zaloge, zapustilo Anglijo, medtem ko je bilo več kot 11.000 letal mobiliziranih za zračno zaščito in podporo invaziji.
Usodno jutro
Do zore 6. junija je bilo na tisoče padalcev že na tleh za sovražnimi črtami, varovali so mostove in ključne izhodne ceste. Amfibijske invazije so se začele ob 6.30 zjutraj. Britanci in Kanadčani so premagali rahel odpor nemške vojske in zavzeli plaže s kodnimi imeni Gold, Juno in Sword, tako kot Američani na plaži Utah.
Ameriške sile so se soočile z močnim odporom na plaži Omaha, kjer je bilo več kot 2000 ameriških žrtev. Kljub temu pa je do konca dneva približno 156.000 zavezniških vojakov uspešno vdrlo na obale Normandije. Po nekaterih ocenah je v invaziji na dan D življenje izgubilo več kot 4000 zavezniških vojakov, na tisoče jih je bilo ranjenih ali pogrešanih.
Nemški poveljniki pa so na nek način omogočili, da se je invazija uspešno odvila. Verjeli so, da gre morda za diverzijo in da je glavni napad prihajal drugje. Številne najmočnejše nemške rezerve – oklepne ali tankovske divizije – je Hitler zadržal. Šele popoldne, ko je bilo že prepozno, je dovolil, da so tankovske divizije krenile na pot proti Normandiji. To pa je zaveznikom seveda omogočilo, da so zasedli več ključnih krajev ob obali Normandije.
Nemški odziv
Nemci so trpeli zaradi zmede v vrstah in odsotnosti slavnega poveljnika Rommla, ki je bil na dopustu. Sprva je Hitler, ki je verjel, da je bila invazija prevara, namenjena odvračanju Nemcev od prihajajočega napada severno od reke Sene, zavrnil izpustitev bližnjih divizij, da bi se pridružile protinapadu. Okrepitve so morali poklicati od daleč, kar je povzročilo zamude. Prav tako je okleval pri klicanju oklepnih divizij za pomoč pri obrambi. Poleg tega je Nemce ovirala učinkovita zavezniška zračna podpora, ki je uničila številne ključne mostove in jih prisilila v dolge obvoze, pa tudi učinkovita zavezniška pomorska podpora, ki je pomagala zaščititi napredujoče zavezniške čete.
V naslednjih tednih so se zavezniki prebijali po normandijskem podeželju soočeni z odločnim nemškim odporom, pa tudi z gosto pokrajino (pogosto umetnih) močvirij in gostih živih mej. Do konca junija so zavezniki zavzeli pomembno pristanišče Cherbourg, izkrcali približno 850.000 mož in 150.000 vozil v Normandiji in bili pripravljeni nadaljevati svoj pohod po Franciji.
Začetek konca
Do konca avgusta 1944 so zavezniki dosegli reko Seno, Pariz je bil osvobojen in Nemcev ni bilo več v severozahodni Franciji, s čimer se je dejansko zaključila bitka za Normandijo. Nato so se zavezniške sile pripravile na vstop v Nemčijo, kjer bi se srečale s sovjetskimi enotami, ki so prihajale z vzhoda. Po prvotnih zavezniških načrtih naj bi bilo vojne konec do božiča 1944. Kdor pa pozna zgodbo operacije Market Garden ve, kako in zakaj se je ta načrt grdo zapletel.
Invazija na Normandijo je tako postala ena izmed ključnih prelomnic, ki so vojno začele obračati v prid zaveznikom. Pomemben psihološki udarec je tudi preprečil Hitlerju, da bi umaknil vojake iz Francije, ter utrdil vzhodno fronto proti napredujočim Sovjetom. Naslednjo pomlad, 8. maja 1945, so zavezniki uradno sprejeli brezpogojno predajo nacistične Nemčije.
Če bi operacija spodletela, bi po mnenju zgodovinarja Soenkeja Nietzela Nemčija doživela ogromno vojaško in moralno zmago in zahodne zaveznike tako rekoč izločila iz vojne, vse svoje sile pa bi preusmerila na vzhodno fronto. Meni, da bi tako obstajala velika možnost, da bi nacistična Nemčija dejansko dobila vojno. Zato bodimo hvaležni vsem zahodnim zaveznikom, ki so za svobodno in demokratično Evropo na obalah Normandije dali svoja življenja!
Novinar
