Po drugi svetovni vojni je bilo ozračje v Evropi in nasploh nemirno. Vzhodni politični blok (komunistični sistemi) je bil mnenja, da njegov obstoj ogroža vzhodni politični blok (demokratični sistemi) in obratno. Posledično sta oba bloka ustanovila svoji obrambni zvezi. Zahod je 4.aprila v Washingtonu podpisal Washington Treaty in s tem je 12 držav ustanovilo zvezo Nato. 6 let kasneje je bil na vzhodu podpisan Varšavski pakt.
V Evropi je po koncu druge svetovne vojne med blokoma prišlo je do nestrinjanj zaradi mirovnih sporazumov in odškodnin, napetosti pa so se še povečale zaradi dogodkov, kot so Berlinska blokada aprila 1948, državni udar iz junija 1948 na Češkoslovaškem in neposredne grožnje proti suverenosti Norveške, Grčije in Turčije. Ko se je moč Sovjetske zveze razširila na več vzhodnoevropskih držav, so bile vzhodnoevropske državah zaskrbljene, da bi Moskva vsiljevala svojo ideologijo in oblast po Evropi. Od konca druge svetovne vojne leta 1945 so zahodne vlade začele zmanjševati svoje obrambne obrate in demobilizirati svoje sile. Januarja 1948 pa je britanski zunanji minister Ernest Bevin govoril o potrebi po pogodbi o zavezništvu in medsebojni pomoči, obrambnem zavezništvu v okviru Ustanovne listine ZN.
Podpisan dokument je obsegal samo premišljeno izbranih 14. členov in je eden najkrajših takšnih dokumentov. Temelji na 51. člena Ustanovne liste združenih narodov, ki daje neodvisnim državam pravico do individualne ali kolektivne obrambe. Z njim so se članice ustanoviteljice zavezale k kolektivni obrambi, obenem pa jim prepoveduje vstop v kakršnokoli podobno zvezo, ki bi lahko ogrožala obstoj NATA. Države članice morajo upoštevati vrednote kot so individualna svoboda, demokracija, človekove pravice in vladavina zakona. Dogovor je v točno taki obliki veljaven tudi danes, dodani so bili samo amandmaji, ko so se začele vključevati tudi druge članice. Z dogovorom je bilo tako sklenjeno zavezništvo, popolna organizacija se je vzpostavila šele kasneje.
Trenutno je v zvezi NATO 29 članic. Leta 1949 so jo ustanovile Belgija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, UK in ZDA. Leta 1952 sta se priključili Grčija in Turčija, tri leta kasneje še Nemčija. 1982 je v zvezo vstopila Španija. 1999 so se pridružile še Češka, Madžarska in Poljska. Slovenija se je zvezi pridružila leta 2004, skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško. Leta 2009 sta se vključili še Hrvaška in Albanija, zadnja pa se je leta 2017 pridružila Črna Gora.
Države članice se vsak dan posvetujejo in sprejemajo odločitve o varnostnih vprašanjih na vseh ravneh in na različnih področjih.
