Znane so izjave finalistke za naziv bodeče neže, ki ga vsako leto podeljuje kolektiv Rdeče zore skupaj z uredništvom spletnega portala spol.si. Naziv, ki označuje najbolj seksistično izjavo leta, lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Čez leto izjave zbirajo, objavljajo in izpostavljajo kritični refleksiji, zmagovalca_ko pa razglasijo na Mednarodnem kvirovskem in feminističnem festivalu Rdeče zore.
Čigave besede so obešene na sramotilni steber bodeče neže letos?
Kot pišejo, so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživljajo refleksije, zato jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki.
V celoti je bilo letos nominiranih 18 izjav. Ko preberem večino, pomislim, da podobne izjave poslušam v okolici šankov ali pa za omizji študentskega doma, nato pa obrnem listič in padem na rit. Lastnice_ki teh izjav so namreč osebe z javno prezenco, na pomembnih in vplivnih položajih, kar pomeni, da imajo njihove besede veliko večji domet in s tem delajo večjo škodo. Med njimi najdemo komentatorske cvetke, izseke iz podkastov, vlogov in tiktokov, citate iz kolumn in novinarskih objav, navedke direktorjev, odvetnika, duhovnika in celo predsednice države.
Od neokusnega risanja delitev stereotipnih spolnih vlog do opolzkih komentarjev in seveda izjav ljudi, ki jih strašno moti smrdljivi feminizem in enakopravnost med spoli, ki dandanes uničuje vse, kar je bilo včasih zanimivega. Poleg tega pa seveda ruši tudi temelje naše krščanske družbe in se korektno rečeno podela na Tradicijo z veliko začetnico! Poglejmo si katerih 5 se podaja v finale.
Katarina Benček ne zaupa ženskim računovodkinjam z »ženskimi« otroki
»Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.«
Katarina Benček je Instagram vplivnica, ki potuje in gradi vilo z razgledom na Brione. Imela je slabo izkušnjo s svojo računovodkinjo. Njena hči, Katarinina bivša prijateljica, je z vsemi njenimi poslovnimi podatki odprla spletno trgovino z njenimi dobavitelji za njenim hrbtom, je zapisala Katarina na svojem profilu. To, da je svojo frustracijo spremenila v pikro življenjsko vodilo, da ženskam s hčerami ne gre zaupati, je lepo rečeno patetično. To, da je to vodilo ponosno delila na Instagramu pa najbrž pomeni, da je kar ponosna nanj in sama nase, da se ga je spomnila.
Ker je vplivnica, seveda ve, kako hitro njena izjava postane problematična, zato je dodala: »Skratka, ko sem to napisala, sem se nasmejala, kakšen smešen pogoj. Lahko ga vsak vzame, kot želi. Če me pa malo bolj spremljaš, pa lahko veš, da sem za ženske in za to, da se podpiramo. Več kot očitno ni bil problem, da je moja bivša računovodkinja ženska, ampak moralne vrednote in etika dela.«
Sprašujem se, kakšno pravilo bi si postavila, če bi hčerka ali sin njenega računovodje storil_a enako. Se odločila, da ne bo več zaposlovala ljudi, ki imajo otroke? Če bi to naredil ravno njen računovodja? Bi se odločila, da ne gre zaupati vsem računovodjem in računovodkinjam tega sveta?
Rdeče zore in spol.si opozarjajo tudi na problematično uporabo izjave za naslov prispevka s strani uredništva revije, saj s tem napeljujejo »k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.«
Mark Vlahović zastonj tepe ženske
»Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D«
»Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON – 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV – 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena – 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.«
V utemeljitvi nominacije Bodeča neža zapiše: »Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.«
Po mojem mnenju jasna zmagovalka naziva.
Bojan Zalar spozna prijavljene spolne zlorabe kot izmišljene
“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.”
Ob tej izjavi me spreleti srh. V večini primerov spolne zlorabe se žrtve ne odločijo za prijavo ravno zato, ker je tovrsten proces težak. Sram in strah, da ti nihče ne bo verjel, da storilca ne more doseči roka pravice, šibita žrtev do te mere, da raje odide domov in trpi v svoji tihi resnici. Kar je še hujše, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive same. Raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo, toda Zalarjeva izjava podpihuje predsodek, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. S tem spreminja žrtev v storilca nasilja in storilca v žrtev. Narobe glava, narobe svet.
Petra Parovel širi noge, če moški to hoče
»Zdaj bom povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.«
Njen sogovornik je veselo prikimal in rekel, da se strinja, da »ženske ne razumejo, koliko več to moškim pomeni, to se ful strinjam s tem«, ker ženske seveda niso seksualna bitja kot moški. Ker je zanje seks dnevna tlaka, ki so jo kot tlačanke, ki so se obvezale pri tem zemljiškemu gospodu, dolžne opravljati?
Ob tem je dvakrat ponovila, da je to »unpopular opinion« in s tem izkazala »I’m not like other girls« mentaliteto. Razložila je, da večina žensk misli »Ti moraš mene respectat, če meni ni [do tega], potem ne…«, toda ona se ne strinja najbolje. Po tem pa je še elaborirala, da tudi ženska ima stvari, s katerimi želi, da »ji gre partner naproti«. Zaključila je torej, če povzemam s svojimi besedami, da s seksom ženska pač mora plačat za doseganje kompromisov v zvezi. No, ne da mora, ampak da lahko in da včasih je tako pač lažje in »boljše«. Nadalje je še razložila, da moški ženski, ki z njim po 4 ali 6 mesecev ne bo želela imeti spolnih odnosov, »logično ne bo prihajal naproti«.
Takoj za tem je sledila debata o stereotipnem »zapiranju moških samih vase«, ki je po mnenju sogovornika za razliko od varanja produktivna rešitev (kako pronicljivo). Petra meni, da tovrstno zapiranje vase ni dobro, saj se »ženska sprašuje kaj je narobe in ti hoče pomagat«. Če pa ji moški reče, da potrebuje čas zase, »je to drugo. Če ne bo trajalo tri mesece, ok.« »Kaj pa če rabiš tri mesece?« vpraša drugi sogovornik. »Če je huda stvar, pol ok,« pove Petra.
Če torej moški za 3 mesece prekine komunikacijo oziroma postane emocionalno nedostopen je to nekaj, kar dobra partnerka razume in mu da prostor, da procesira svoje težave. Če ona po drugi strani 3 mesece nima želje po spolnih odnosih, je logično, da jo partner ne bo podpiral na tem, niti na drugih področjih. Bog ne daj, da ima tudi ona tehten razlog, širi noge in bo boljše!
V nadaljevanju pogovora eden od sogovornikov reče: »Ampak, če ženska seksa z nekom in tega noče počet, je to zelo slabo.« Po kratki »potem pa nista za skupaj« debati zaključijo, da je ključ vsega komunikacija in trud za partnerja, »požiranje« neprijetnosti in žrtvovanje lastnih želja oziroma potreb »za človeka, ki ga imaš rad in ga vsak dan izbereš.« Žrtvovanje do katere mere? Podrejanje svojega telesa željam partnerja, ker je to njemu pomembno, da boš prijazna in da bo jutri on s tabo pripravljen dve uri presajati rože?
V vsej tej zmešnjavi obračanja besed večkrat izrazijo mnenja, s katerimi kontrirajo lastnim izjavam v poskusu, da ne bi rekli česa neprimernega za objavo. Zdi se, da se sogovorniki sami zavedajo, da so nespretni v izražanju svojih prepričanj. Ne zavedajo pa se morda vpliva, ki ga imajo na svoje poslušalce, še posebno mlade, ki bodo tovrstne “splošne resnice” aplicirali na svoje odnose z napačnimi pričakovanji in prepričanji. Ob vsem tem je namreč podjetnica poudarjala, da mora biti politično korektna, saj jo drugače »ujamejo take in drugačne novice in dajo notri samo ta stavek: ženska mora širit noge.« Pa sem bila tudi jaz korektna in obrazložila še celoten kontekst, kar ji žal sploh ni naredilo usluge. Več sreče prihodnjič Petra!
Vso kritičnost na stran, zmolimo en očenaš, da preraste »pick me girl« mentaliteto oziroma ponotranjeno mizoginijo in požira stvari in širi noge, le ko si želi, da ji partner pride naproti v enem samem smislu.
Boštjan Marija Zupančič ne more verjeti, da je ženskam dovoljeno predavati na univerzi
“Tole je sumljivo. Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku … ? Zna to kdo pojasniti ?”
Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Nimam komentarja.
Gratis cvetka: Če ne veste kam s sabo – postanite mati!
Žal se v finale ni uvrstila moja najljubša, izjava Sama Babuderja, psihoanalitičnega psihoterapevta:
»Toda materinstvo – to je nekaj, kar je najgloblja ženska bit. Postati mati je nekaj najizpolnjujočega v življenju. Nekaj, pred čimer se umaknejo vse nečimrnosti in prazni cilji.
Če imate občutek, da se nobena odločitev ne zdi pravšnja, kot ste napisali, vam zagotavljam, da je odločitev o materinstvu tista prava. In imate dolgoletnega partnerja, s katerim je vse lahkotno, ste mu naklonjeni in nanj navezani – torej dobrega kandidata za očeta vašega otroka.
Tisto nekaj več, kar se zdi, da vam manjka v odnosu s partnerjem, pa utegnete doživeti v odnosu s svojim otrokom. Zato morda ni dobro čakati na nekoga, s katerim bi si bolj želeli postati mati – ker takšnega moškega morda sploh ni – in tvegati, da na koncu ostanete brez otrok. Želim vam, da bi sprejeli pravšnjo odločitev.«
Poleg tega, da izjava glorificira vlogo matere in na sploh daje ženski vedeti, da bo njeno življenje brez otrok praktično ničvredno in prazno, me še veliko bolj zabava njegov prvi stavek iz tretjega odstavka. Kot terapevt predlaga, da pomanjkljivosti, ki jih doživlja v svojem partnerskem odnosu, poskuša nadomestiti v odnosu do svojega otroka. In tako se rodijo toksične matere, ki jih Tiktok pozna kot »boy moms« – ženske, ki romantizirajo svoj odnos z otroki moškega biološkega spola, jim pojejo ljubezenske pesmi in se na vse kriplje trudijo, da bi že vnaprej prekosile njihove bodoče snahe (ker jih bodo seveda imeli). Ampak to je že zgodba za drugič.
Pomislimo dvakrat, preden govorimo bedarije, saj ni tako težko. Izobrazimo se, če vemo, da naše besede dosegajo mnoga ušesa in oči, zastonj je. Ustvarimo prostor, kjer nikomur ne bo treba zavijati z očmi in požirati neprimerne izjave ali pa »se užigati« v želji po spoštovanju in enakosti.
Novinar
