Enaindvajseti februar je dan, na katerega se obeležuje svetovni dan materinščine. Ta je svoj poseben dan dobila na pobudo Unesca in tako svoj dan materni jeziki po svetu, predvsem pa njihovi govorci, praznujejo že od leta 1999. Namen posebnega dneva je, da se spomnimo, kaj nam pomeni materni jezik in kaj ta pojem pomeni v odnosu do jezikovne in kulturne raznolikosti ter večjezičnosti.
Jeziki brez meja
Unesco je mednarodni dan maternih jezikov razglasil v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.
Tema letošnjega spominskega dneva, s katerim želi Unesco spodbuditi spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je Jeziki brez meja. Čezmejni jeziki lahko po mnenju organizacije spodbujajo miren dialog in pripomorejo k ohranjanju avtohtone dediščine, poroča STA. Pomembno je namreč, da spoštujemo ne le svoj materni jezik, temveč materne jezike vseh govorcev po svetu.
Materni jezik …
… je tisti, ki se ga v otroštvu naučimo kot prvega in v katerem se tudi najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi kot naš prvi jezik. Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona ljudem v Sloveniji in tudi drugod, blizu in daleč, po svetu.
Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih (italijanska in madžarska manjšina) sta materna jezika mnogih italijanščina in madžarščina, prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino, angleščino in španščino.
Dogodek, posvečen maternemu jeziku
Da bi ozavestili pomen maternega jezika, se bo jutri, 22. februarja, ob 18. uri na to temo tudi razpravljalo. Društvo pisateljev Slovenije namreč organizira virtualno okroglo mizo, ki jo bo moderiral Aljaž Koprivnikar, o svoji izkušnji prehajanja med jezikovnimi kulturami in o tem, kaj to pomeni za proces pisanja ter literaturo pa bodo govorili Brina Švigelj Mérat, Maja Haderlap in Lajos Bence.
Virtualna okrogla miza bo zaradi epidemiološke slike potekala preko aplikacije Zoom, obenem bo predvajana »v živo« preko Facebook strani Društva slovenskih pisateljev. Posnetek okrogle mize bo objavljen tudi na njihovi spletni strani.
Slovenska beseda – beseda praznika, vriskanja in petja
Slovenščina je lep in poseben jezik. Tega so se dobro zavedali že številni pisatelji v preteklosti, dandanes pa moramo prav tako ozavestiti, da je slovenščina veliko več kot le enostavno sredstvo komuniciranja, ki ga zlahka lahko zamenjajo drugi jeziki.
France Prešeren se je, čeprav je obvladal tako nemščino kot slovenščino (z nemščino bi najbrž bolj zaslovel, tako pa je danes znan le kot nacionalni pesnik), odločil za pisanje v slovenskem jeziku in tako naš jezik in našo književnost postavil ob bok drugim evropskim jezikom in književnostim.
Ivan Cankar je prav tako močno ljubil slovenski jezik in o njem zapisal: slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
Florjan Lipuš, pisatelj z avstrijske Koroške, ki se močno zavzema za slovensko besedo tudi na tem območju, je ob podelitvi Prešernove nagrade za svoj pisateljski opus povedal:
»Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.« Jezik namreč »ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih, ni samo vsakdanje sredstvo sporazumevanja, na jeziku je zgrajena naša samozavest, naša bitnost, naš obstanek«.
Imejmo radi slovenski jezik!
Novinar
