12. novembra bo minilo 100 let, odkar je bila podpisana Rapalska mirovna pogodba, ki je usodno zaznamovala življenje primorskih Slovencev v letih med obema vojnama. Množične proslave, ki so bile predvsem na Primorskem načrtovane ob tem izjemno pomembnem nacionalnem jubileju, bodo zaradi trenutno veljavnih omejitvenih ukrepov morale potekati v okrnjeni obliki v spletnem okolju.
V Rapallu Slovenci ob eno tretjino etničnega ozemlja
S pogodbo, ki je bila podpisana v italijanskem Rapallu blizu Genove, je bila po 1. svetovni vojni določena meja med Kraljevino SHS (v okvir katere je spadalo tudi današnje slovensko ozemlje) in Kraljevino Italijo. T. i. rapalska meja, ki je segala od Bele peči do Kvarnerja, je bila za Jugoslavijo oziroma Slovenijo izjemno neugodna. Z rapalsko mejo je bila namreč tretjina slovenskega etničnega ozemlja, ob tem pa tudi Istra in del Dalmacije, dodeljena Italiji.
Italijani želeli vse do Ljubljane
Že ob samem porazu in razkosanju Avstro-Ogrske ob koncu leta 1918 je italijanska vojska zasedla več ozemlja, kot ji je bilo dovoljeno po leta 1915 podpisanem tajnem Londonskem sporazumu. Poleg Dalmacije so Italijani takrat okupirali še vso Primorsko do Postojne in prišli bi celo do Ljubljane, če ji ne bi tega preprečili slovenski in srbski prostovoljci.
V zameno za priznanje Italiji Primorsko, Goriško, Notranjsko in Trst
Leto kasneje na Pariški mirovni konferenci, kjer so med zmagovalkami vélike vojne potekala pogajanja o povojni ureditvi Evrope, ni prišlo do dogovora o meji med Italijo in takrat še nepriznano novonastalo Kraljevino SHS. Obveljal je sklep, da Italija in Kraljevina SHS uredita bilateralno pogodbo. Tako so tridnevno konferenco v Rapallu diplomati iz Italije in Kraljevine SHS zaključili s pogodbo, ki je določila razmejitveno črto Mangart – Triglav – Krnice pri Novakih – Špehovše – Hotedršica – Planina – Snežnik – Reka. Ob tem so Italiji pripadli tudi mnogi hrvaški otoki in mesto Zadar. Slovensko prebivalstvo nekdanje Avstro-ogrske je bilo z rapalsko pogodbo razdeljeno na dva dela. V zameno za pridobljeno ozemlje je Italija priznala šibko in neuveljavljeno SHS.
Slovenci v »rapalskem obdobju«
Slovenci, ki so živeli na Goriškem, Notranjskem, v Trstu, Istri in na Primorskem so tako v naslednjih 27 letih na lastni koži občutili raznarodovalni pritisk čedalje močnejšega fašizma, ki se je uveljavil na ozemlju Italije. Nova meja je narekovala nov način življenja, s tem pa odtisnila globok pečat v regionalni identiteti primorskih Slovencev, ki ga lahko zaznamo še danes. Zanje se je začelo nasilno obdobje poitalijančevanja. Slovenščino je v javnem življenju popolnoma nadomestila italijanščina. Potujčenih je bilo mnogo slovenskih imen in priimkov, italijanizirali so slovenska krajevna imena. Jezikovno-kulturnemu nasilju se je nemalokrat pridružilo tudi fizično nasilje. Fašistične razbijaške tolpe so fizično obračunavale z neitalijanskim prebivalstvom, njihov najodmevnejši zločin pa je požig Narodnega doma v Trstu. Tudi ta odmevni dogodek je letos 13. julija obeležil 100 let.
Danes o rapalski meji, ki so jo na terenu dokončno določili in označili že leta 1925, pričajo materialni ostanki kot so mejni prehodi, stražarnice, postojanke in bivalne zgradbe.
100-letnica v senci epidemioloških ukrepov
Za letošnje jubilejno leto je bilo napovedanih mnogo odmevnih dogodkov v spomin na 100-letnico podpisa Rapalske pogodbe. Žal se bo morala tudi ta pomembna državna obletnica zaradi pandemije koronavirusa zadovoljiti z okrnjeno obliko praznovanja. Eden izmed dogodkov v okviru obeleženja jubileja bo Posvet o 100-obletnici rapalske meje, ki ga prireja Park vojaške zgodovine iz Pivke v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Potekal bo na predvečer 100-letnice podpisa Rapalske pogodbe, v sredo, 11. novembra 2020. Na svojem YouTube kanalu ga bo prenašal Park vojaške zgodovine Pivka.
Novinar
