Študentje so večinoma družabna bitja, zato se radi vključujejo v različne organizacije, kjer lahko preživljajo prosti čas s svojimi vrstniki na zanimiv in kakovosten način.
V prispevku vam bo na kratko predstavljenih nekaj vrst študentskega organiziranja. Poiščete jih lahko na internetu, na fakulteti, v domačem kraju, najverjetneje pa vas bodo medse povabili kar sami.
ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE
Študentske organizacije so stanovska združenja študentov, ki se na različne načine trudijo za lepši vsakdan študentov, so pa tudi eden glavnih študentskih predstavnikov in sogovornikov vlade, ko ta ureja študentska vprašanja.
Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Njene članice so študentske organizacije univerz – Univerza v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerza v Mariboru (ŠOUM) in Univerza na Primorskem (ŠOUP).
Npr. ŠOU v Ljubljani je, da bi lažje pokril širok spekter dejavnosti, ustanovil tudi številne zavode.
Tako je ustanovil Radio Študent, ŠOU Hostel (na skrbi ima hostel Celica na Metelkovi), K 6/4 (v okviru katerega je tudi zelo znan ljubljanski klub, Klub K4), ŠOU Šport (prireja najrazličnejše športne tečaje in aktivnosti po študentskih cenah), Študentsko založbo (izdaja knjige in dela manj uveljavljenih avtorjev), ŠOLT (skrbi predvsem za najrazličnejša izobraževanja, npr. jezikovne tečaje) in Študentsko svetovalnico (brezplačno pravno, socialno, psihološko svetovanje, svetovanje za študij v tujini in brezplačna posredovalnica sob).
Študentske organizacije so prisotne tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čimbolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti. Sem ne spadajo (nujno) le zabave, ampak tudi, npr. jezikovni tečaji, ekskurzije, organizacija kulturnih in športnih prireditev in še mnogo več. Vse je odvisno od kreativnosti in delavnosti članstva organizacije.
ŠTUDENTSKI SVET
Študentski svet je za razliko od študentskih organizacij, ki so samostojen študentski organ, organ v okviru univerze. To pomeni, da je študentski svet univerzitetni organ tako kot senat univerze in univerzitetne komisije, razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.
Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo nekoliko bolj strokoven organ, katerega prioritetna usmeritev je študijska in ne obštudijska problematika. Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti.
Študentski svet tudi imenuje študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentovih pravicah in dolžnostih – za študente je ponavadi zanimiva predvsem komisija za študentske zadeve, saj ta odloča, npr. o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta (to je vrsta vpisa, kjer se študentu zaradi izjemnih okoliščin lahko oprosti kakšna študijska obveznost in lahko vseeno redno napreduje v višji letnik, kljub temu da ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev) in podaljšanju absolventskega staža.
ŠTUDENTSKI KLUBI
Študentski klubi so rezultat organiziranja študentov po lokalnih skupnostih. Delujejo torej v krajih, kjer študentje prebivajo in (ponavadi) ne tam, kjer se šolajo in lahko predstavljajo pomemben dejavnik študentskega udejstvovanja v domačem okolju. Študentskih klubov je širom po Sloveniji trenutno 57.
Klubi skrbijo za kakovostno preživljanje prostega časa mladih; svojim članom ponujajo različne ugodnosti in zanje prirejajo najrazličnejše kulturne, izobraževalne, zabavne in športne prireditve.
Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKISova tržnica, ŠKISova regata, Vsi na ŠKIs, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF.
ŠTUDENTSKA STROKOVNA DRUŠTVA
Na fakultetah lahko najdete društva, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov, kot npr. Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA), Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC), Evropsko združenje mladih geografov (EGEA) in druga.
Značilnost takih društev je, da lahko pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja ob istočasni vključitvi mednarodnega elementa z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in podobnega.
Študentskih organizacij je torej kar nekaj. Vi jih morate le poiskati in si iz njihove ponudbe izbrati nekaj zase.
Blaž Božnar
