Težav z zaposlovanjem mladih se sicer v Sloveniji zavedamo, treba pa bo še več povezovanja med državo, izobraževalno sfero in gospodarstvom, da se bo stanje obrnilo na bolje. To so sklenili govorci na okrogli mizi, s katero se je končal prvi nacionalni posvet o zaposljivosti in zaposlovanju mladih, ki jo je organizirala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). S tem se je odprlo eno ključnih področij, za katero se bo ŠOS zavzemal tudi v prihodnje, tj. da se na nacionalni ravni sprejme Strategija zaposlovanja mladih, začne beležiti neformalne izkušnje in spodbuja povezovanje socialnih partnerjev.
Na razpravi so se govorci dotaknili tako štipendiranja, študentskega dela, pripravništva, kot tudi spodbujanja podjetništva in različnih načinov spodbujanja zaposlovanja mladih. Kot je poudaril predsednik ŠOS Mitja Urbanc, smo v Sloveniji že skoraj dosegli cilj 40 odstotkov terciarno izobraženih mladih, kar pa si ne štejemo kot dosežek, ampak na žalost navajamo kot razlog za visoko brezposelnost. Beg možganov v tujino, kjer znajo ceniti znanje in kjer imajo mladi več priložnosti, da se dokažejo, bi lahko zajezili s tem, da bi delodajalci delavca končno začeli obravnavati kot naložbo, ki mu prinaša dodano vrednost, in ne le kot strošek. Poleg tega bi po njegovem mnenju morali preko praktičnega dela in strokovnega usposabljanja bolj povezati gospodarstvo in izobraževanje, da bi diplomanti imeli znanja, ki jih gospodarstvo potrebuje. Peter Korun, mladi podjetnik in direktor Aktivne signalizacije Korun, je iz lastnih izkušenj povedal, da v Sloveniji pogreša več povezanosti med institucijami: »Posamezniku je na voljo pomoč, lahko dobi mentorstvo, so laboratoriji, nihče pa ne pove recepta. Treba bi bilo več povezovanja med vsemi temi institucijami, ki pripomorejo, da posameznik, ki si želi na podjetniško pot, lahko naredi prve korake s pomočjo ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati.« Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič pa je nujnost povezovanja poudaril tudi na primeru kadrovskih štipendij, ki predstavljajo most med študentom in delodajalcem. V zadnjih nekaj letih je število podeljenih kadrovskih štipendij padalo, ker v obdobju pred krizo ni bilo tolikšne potrebe po štipendijah, študenti se niso hoteli vezati na delodajalca, niti delodajalci niso kazali interesa, da bi si dolgoročno zagotovili ustrezen kader. To se je po mnenju Levaniča zdaj spremenilo. Kadrovske štipendije imajo tri pluse: ustavitev bega možganov, povezava študentov z delodajalci ter prepotrebne infrastrukturne spremembe. Barbara Gogala, koordinatorica vseživljenjske karierne orientacije na Zavodu RS za zaposlovanje, pa je dejala, da je pomembno, da posameznik ve, kaj bi rad počel, potem v dosego tega cilja vloži veliko truda, znanja, bolj deluje v tej smeri in se prej najde kakšna priložnost, da bo dobil delo v svoji panogi. Kako pomembno je kadrovsko svetovanje, pa je izpostavil predstavnik Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Goran Lukič. Po njegovem mnenju bi se morali delodajalci aktivno vključiti v razvoj kariere posameznika, karierno informiranje in svetovanje pa vključiti že v srednješolsko izobraževanje.
Vsi udeleženci okrogle mize „Delo danes, kariera jutri“ so bili enotnega mnenja, da Slovenija potrebuje smele in hitre rešitve za izhod iz aktualne krize, ki bodo odgovarjali zlasti na probleme zaposlovanja mladih. Brez njihove stabilne prihodnosti, ni dolgoročne prihodnosti države kot take. Dobri zgledi podjetnih idej mladih pa so lahko gonilo razvoja, kreativnosti in samozavesti na vseh družbenih področjih. Povezovanje znanja, institucij in podjetij mora v prihodnje postati naša skupna splošna prioriteta, ne le varčevanje.
