Na Univerzi v Mariboru smo ogorčeni nad ukinitvijo (so)financiranja šolskih tekmovanj, med katerimi so tudi tekmovanja iz kemije, matematike, logike in računalništva, o čemer je 27. 2. 2018 poročala TV Slovenija v oddaji Slovenska kronika. Na znanju temelječa in gospodarsko uspešna družba temelji na zahtevnosti izobraževalnega sistema. Ta se v Republiki Sloveniji neprestano niža v želji politične všečnosti širokim množicam. Pri tem se zdi, da popolnoma ignoriramo mednarodne raziskave, ki kažejo, da je ekonomska rast povezana z zahtevnostjo izobraževanja.
Mednarodna preverjanja znanj na področju matematike in naravoslovnih predmetov (TIMSS), branja (PIRLS), in različnih pismenosti (PISA) pa so omogočila tudi vpogled v povezavo med človeškim kapitalom in dosežki učencev in dijakov. Verjetno ni presenetljivo, da boljše inženirje lahko pričakujejo države, ki imajo zahtevnejše primarno in sekundarno izobraževanje. Morda pa za našo politiko to dejstvo celo je presenetljivo, saj se univerze še dobro spomnimo pritiskov, da vsak, ki se vpiše, mora dokončati, in da je to naloga učitelja (in ne tudi in predvsem študenta, še manj pa njegovega predhodnega znanja?!).
Umske sposobnosti je potrebno razvijati od mladih let in mlade stimulirati, da se ukvarjajo tudi z zahtevnimi vsebinami. Prav tako jih je treba navajati na zdravo tekmovalnost, saj jim bo ravno to zagotavljalo ključno konkurenčno prednost doma in v tujini. Tekmovanja vsekakor so takšna stimulacija. Kemija, matematika, logika in računalništvo so zahtevna področja, a ključna v miselnem razvoju mladih. Vsebine s področja naravoslovja in matematike so namreč tiste, ki razvijajo sposobnost logičnega razmišljanja, analize, vrednotenja, preverjanja, povezovanja podatkov in pristopa do reševanja problemov. Pri naravoslovnih in matematičnih predmetih se mladi naučijo tudi tega, da ni instant rešitev, da se znanje izgrajuje in nadgrajuje ter da je za dobro rešitev potrebno razmisliti in vložiti trud. Navedeni predmeti so tudi temelj vseh naravoslovnih in tehniških ved.
Glede računalništva je pomembno izpostaviti še to, da je po svetu praviloma obvezen predmet v osnovnih šolah (in nikar ne mešajmo uporabe računalnika z računalništvom!). Pri nas smo na nivoju izbirnih vsebin, (so)financiranje tekmovanja pa ukinjamo?
Glede na to, da se Zoisove štipendije podeljujejo na osnovi dosežkov na sofinanciranih tekmovanjih, pa bi veljalo spomniti, da so Zoisove štipendije namenjene mladim, ki kažejo raziskovalni potencial. Če odgovorni za ta fiasko ukinitve (so)financiranja menijo, da se raziskovalni potencial ne kaže skozi dosežke na področju matematike, računalništva, logike in naravoslovnih predmetov, naj razmislijo, ali svojih odgovornih mest ne bi prepustili tistim, ki so si skozi matematiko, logiko, računalništvo in naravoslovne predmete razvili sposobnost logičnega in odgovornega razmišljanja ter delovanja!
Univerza v Mariboru
