Študentje so že pregovorno vedno brez denarja.
Ker je izdatkov za najrazličnejše bolj ali manj nujno potrebne stvari precej, večina študentov ob študiju poprime še za študentsko delo. Zaslužek ni edini razlog za to. Študent si lahko namreč prav preko študentskega dela nabere precej praktičnih izkušenj, ki mu lahko pridejo prav tudi takrat, ko piše prošnjo za službo. Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko posrednika, študentskega servisa, na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka pri tem ni omejena!
Dohodnina
Vendar ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je potrebno v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino. Ponudbe za različne vrste del lahko dobite preko študentskega servisa, vendar se da delo (po navadi celo boljše) najti tudi s pomočjo brskanja po spletu, s spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, z branjem malih oglasov … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalcu na svojem sanjskem delovnem mestu.
Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je status študenta
Dodaten pogoj je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela preko študentskega servisa.
Napotnice
Pravna podlaga za študentsko delo je podjemna pogodba, ožje gledano pa študentska napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu, to stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.
Ta izvod napotnice je lahko zelo pomemben dokaz, če delodajalec študentu ne plača.
V primeru neplačila dela se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru pa lahko študentu izplača plačilo iz posebnega sklada, sam pa delodajalca izterja. Študent lahko vloži tožbo iz podjemne pogodbe na sodišče tudi sam.
Koliko lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če študenta kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je bila ta vsota za leto 2013 2.477,03 EUR (posebna osebna davčna olajšava).
– Če ga ne prijavijo, je ta vsota lahko višja (5.779,73 EUR). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 10.866,37 EUR (poviša se za 1.115,94 EUR) oziroma so ti med 10.866,37 in 12.570,89 EUR (poviša se za 1.062,17 EUR).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.
Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 EUR. V nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).
Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar …), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije v to kvoto ne štejejo.
Če je vaš primer bolj zapleten in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, se lahko obrnete, npr. na Študentsko svetovalnico ŠOU.
Blaž Božnar
