Študij na prvi stopnji ste uspešno zaključili. Nadaljevati študij na naslednji stopnji ali se zaposliti? V današnji časih gotovo vprašanje, ki buri duhove marsikomu in h kateremu se bo v prihodnje še velikokrat vračal.
Študijski programi druge stopnje
Študijski programi druge stopnje predstavljajo pomembno novost v ponudbi študija na univerzi. Predstavljajo nadgradnjo kompetenc, pridobljenih na prvi stopnji ter obogatitev, razširitev in poglobitev vsebin študija. Posebna vrednost je interdisciplinarnost in internacionalizacija, ki se odraža v ponudbi mobilnosti, medfakultetnim in mednarodnim sodelovanjem pri izvajanju teh študijskih programov.
Na Univerzi v Ljubljani je akreditiranih 176 magistrskih študijskih programov druge stopnje ter 13 skupnih magistrskih študijskih programov, ki jih članice UL izvajajo skupaj z drugimi univerzami iz tujine. Vsi programi niso razpisani vsako leto, objavljeni pa so za posamezno študijsko leto v razpisu za vpis.
Ti programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, jih usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezne so projektne naloge v delovnem okolju. Število vpisanih študentov na drugo stopnjo podiplomskega študija od študijskega leta 2007/2008 strmo narašča. V petih letih se je število vpisanih študentov povečalo približno za 3,5-krat.
Študijski programi tretje stopnje
Študijski programi tretje stopnje študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del so temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Tudi tu je opazna konstantna rast števila vpisanih študentov. Od šolskega leta 2007/2008 se je število vpisanih študentov povečalo za približno štirikrat.
Podiplomski študij: da ali ne
Razmere na trgu dela so se v zadnjih letih drastično spremenile. Za študij se po srednji šoli odloča že več kot polovica vseh dijakov, število diplom vrtoglavo narašča, te pa ne predstavljajo več takšne vrednosti, kot so jo imele nekoč. Nov trend je tako postal vpis na podiplomski študij. Vendar se poraja vprašanje, ali študij nadaljevati in če, kdaj?
Če vas vaše področje res veseli, imate visoko povprečje ocen in vas zanima akademska kariera, potem morda študij nadaljujte takoj po končani prvi stopnji. Enako velja, če imate dobro finančno situacijo in želite le pridobiti naziv mag. ali dr. zaradi osebnega zadovoljstva in občutka večje vrednosti. V ostalih primerih raje dobro premislite in morda najprej poiščite zaposlitev in študij nadaljujte pozneje. Raje si poiščite zaposlitev, dokončno ugotovite, katero delovno področje vas veseli in po nekaj letih delovnih izkušenj nadaljujte študij, da pridobite manjkajoče znanje, ki ga potrebujete za gradnjo vaše želene kariere.
Podiplomski študij vam bo koristil v primeru akademske kariere, če se izobražujete za profil, ki ga delodajalci ves čas iščejo in vas služba že praktično čaka. Z magistrsko ali doktorsko izobrazbo boste predstavljali za delodajalce dražjo delovno silo in če bo nekdo, ki ima zgolj diplomo, enako dober kot vi, bo imel prednost pred vami, saj bo cenejši. Druga možnost pa je, da z delodajalcem sklenete dogovor o zaposlitvi z nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imate. Koristi podiplomskega študija boste morda občutili šele pozneje.
Matej Glažar
