Na trgovskih policah je na voljo vse več superživil. Kaj sploh so in kaj pomenijo?
Vir mladosti in zdravja
To so rastline, ki rastejo na rodovitnih, neokrnjenih predelih sveta, njihovi plodovi niso predelani, zaradi česar ostajajo naravni. Uporabljajo se kot naravna rešitev za številne zdravstvene težave. Bogata so z antioksidanti, ki krepijo naš imunski sistem in zavirajo proste radikale. Superživila so torej živila, ki nam obljubljajo večno mladost in trdno zdravje.
Vendar je treba biti pozoren, saj trgovci pod tem imenom prodajajo tudi vse več antioksidantov in drugih prehranskih dopolnil, ki nastajajo z veliko poseganja v naravo in niso naravni izdelki.
Nekateri jim očitajo, da gre za živila, ki izvirajo iz tujih kultur in daljnih dežel, zato naše telo nanje encimsko ni pripravljeno.
Najbolj priljubljena superživila
Zelo priljubljene so goji jagode, ki rastejo na zaščitenih območjih Mongolije in Tibeta, kjer so jih zeliščarji uporabljali že pred šest tisoč leti. Rdeče posušene jagode, podobne rozinam, vsebujejo petstokrat več vitamina C kot pomaranče in drugo sadje, bogate pa so tudi z vitamini A, B1, B2, B6 in E ter antioksidanti. Izboljšujejo vid, ščitijo jetra, krepijo imunski sistem, izboljšujejo pretok krvi, zavirale naj bi celo rast rakavih celic ter zniževale raven glukoze in holesterola v krvi. Po tradicionalni kitajski medicini naj bi jih uživali surove, v čaju, kot dodatek k juham ali v obliki soka.
V sam vrh superživil sodijo alge, zlasti klamatske alge, ki vsebujejo veliko več hranil kot druge vrste alg. Naravna oblika mineralov v koloidni obliki je tudi v himalajski, tibetanski ali ajurvedski soli.
Zlate ali inkovske jagode izvirajo iz perujskih Andov, kjer uspevajo na mineralno bogati prsti. Telo ščitijo pred učinki stresa, pospešujejo prekrvavitev, krepijo imunski sistem, razstrupljajo telo, pospešujejo prebavo in nižajo raven holesterola v krvi.
Iz Mehike izvirajo semena chia, ki so jih radi uporabljali že Azteki. So bogat vir omega 3 maščobnih kislin, magnezija, beljakovin in vlaknin. Pospešujejo prebavo in imajo nizek glikemični indeks. Z vsakodnevno uporabo naj bi pridobili več energije, vitaminov, mineralov, beljakovin in vlaknin ter antioksidantov. Semena je najbolje namočiti v jogurt, mleko ali sadne napitke.
Zelo zdrava je presna čokolada, izdelana pri temperaturi do 40 ºC, iz surovega kakava. Taka ohrani vitamine, minerale in antioksidante. Surova kakavova zrna so najbolj koncentriran vir antioksidantov, vsebujejo jih kar enaindvajsetkrat več kot zeleni čaj.
Zelo priljubljeno superživilo je voda iz mladega kokosovega oreha, ki vsebuje veliko kalija in drugih mineralov. Obenem je eden najboljših naravnih virov elektrolitov. Pitje soka iz mladega kokosovega oreha naj bi bilo enakovredno transfuziji krvi.
Med superživila spadajo tudi razne gobe. Japonska in kitajska goba imenovana svetlikava pološčenka ali reiši ima skorajda čudežne učinke na zdravje. Redno uživanje okrepi naše telo in ga povrne v naravno ravnovesje, izboljšuje prekrvavitev in poskrbi za trdnejši imunski sistem. Uporabljajo jih za zdravljenje tesnobe, visokega krvnega tlaka, hepatitisa, bronhitisa, nespečnosti in astme. Bogate so z vitamini in minerali, zato jim pravijo tudi gobe nesmrtnosti.
Cenjena so tudi zelena superživila (aloje vera, morske alge, pšenična in ječmenova trava), ki imajo najvišjo koncentracijo lahko prebavljivih hranil, pospešujejo porabo maščob ter vitaminov in mineralov, ščitijo in zdravijo telo. Molekula klorofila je zelo podobna molekuli krvi, zato se ob uživanju teh živil pospeši nastajanje hemoglobina v krvi.
Med superživila spadajo še koren mace, camu camu, kokosovo olje, sadeži noni, ginseng in druga.
Ksenija Gider
