Da bo letošnja jesen pestra, je med drugim poskrbelo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), kjer so pripravili predlog spremembe Zakona o visokem šolstvu (ZviS).
Predlog je naletel na buren odziv pri vseh ključnih akterjih na področju visokega šolstva (študentje, rektorska konferenca, visokošolski učitelji in drugi delavci, NAKVIS).
Ena izmed ključnih zadev, ki moti akterje, je, da je MIZKŠ sprva predlagal, da bi se zakon obravnaval po nujnem zakonodajnem postopku.
Ali je res tako nujno?
Nujni zakonodajni postopek je na žalost v zadnjem času postal že kar ustaljen način sprejemanja zakonodaje, čeprav je sicer primarno namenjen hitremu reagiranju Vlade RS (in posledično Državnega zbora (DZ), ki zakon sprejme), ki predlaga DZ, da sprejme zakon po takem postopku, ki ga narekujejo interesi varnosti, obrambe države, ukrepanje na področju naravnih nesreč ali za preprečitev težje popravljivih posledic za delovanje države.
Ker so na MIZKŠ po vztrajanju prizadetih akterjev le ugotovili, da takih razlogov ni, so se odločili, da se bo zakon obravnaval po skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je sicer primeren predvsem za manj pomembne spremembe zakonodaje. Akterji na področju visokega šolstva se tudi s tem, da gre za manj pomembne spremembe zakona, ne strinjajo in kritizirajo predlagane spremembe z več vidikov. Tu bodo predstavljeni predvsem pomisleki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in njenega Odbora za visoko šolstvo, ki je pripravil odziv ŠOS.
Obremenitev visokošolskih učiteljev
Koliko delovnih obveznosti mora opraviti visokošolski učitelj (npr. docent, profesor), da opravlja polno delovno obveznost, je doslej določal zakon. Predlog ZViS pa pooblastilo za določanje delovne obremenitve prenaša na rektorja univerze. Predlagatelj trdi, da s tem povečuje avtonomijo univerze. Dejansko pa s tem po trditvah akterjev na področju visokega šolstva le daje možnost za samovoljno povečevanje delovnih obveznosti, kar bi lahko vodilo do slabše kakovosti študijskih programov.
Sestava NAKVIS
Da postane program nekega visokošolskega zavoda in potrdila, ki jih izdaja o zaključku izobraževanja (npr. diplome), javno veljaven, mora ta zavod pridobiti akreditacijo (neke vrste dovoljenje) s strani pristojnega državnega organa. Ta organ je v Sloveniji Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). Odveč (in hkrati nujno) je poudariti dejstvo, da je ta organ relativno neodvisen, saj mora biti odločanje o tako pomembnih vprašanjih ločeno od vsakodnevne politike. Predlog MIZKŠ gre po mnenju akterjev v nasprotno smer, saj naj bi po novem večino članov Sveta NAKVIS izbrala in imenovala vlada.
Transnacionalno visokošolsko izobraževanje
Tako kot druga področja, kjer je to mogoče, tudi izobraževanje postaja globalizirano. Tako se lahko posameznik izobražuje, kjer koli želi, stvar presoje domače države (oziroma organa, ki o tem odloča) pa je, kako mu bo izobraževanje v tujini vrednotilo. Predlog ZViS govori o institutu, ki se imenuje „Transnacionalno visokošolsko izobraževanje“, ki bi omogočilo, da bi npr. romunska fakulteta ponujala izobraževalni program v Sloveniji, kjer bi na koncu prejeli „romunsko“ diplomo.
Študij na takem programu bi lahko potekal v Sloveniji, vendar za študente, vpisane na take programe, ne bi veljala enaka pravila, kot veljajo za študente, ki študirajo na domačih fakultetah. Tako bi morali plačevati šolnine, ne bi uživali pravic, ki sicer izhajajo iz študentskega statusa (npr. do subvencionirane prehrane, študentskega dela …), na koncu pa bi prejeli diplomo, ki bi bila ali pa tudi ne bi bila priznana v Sloveniji, čeprav bi dejansko študirali v Sloveniji. ŠOS temu nasprotuje, saj se boji, da bi to lahko vodilo k splošnemu zmanjševanju študentskih pravic.
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik pravi, da “predloga novele Zakona o visokem šolstvu ne podpiramo. Novela je slabo pripravljena in zgolj revidira zgolj nekatere člene starega zakona. Ne dotakne pa se ureditve financiranja visokega šolstva, ki bi ga Vlada RS morala urediti že do februarja 2012. Veliko bolj smotrno bi bilo, če bi odpravila ustavno neskladje, kot jim ga je naložilo Ustavno sodišče. Poleg predvidenih sprememb bi ministrstvo moralo predlagati vrsto sprememb, ki bi urejale postopke potrebne za celovito izvedbo bolonjske reforme in spremembe, ki bi omogočile delovanje univerzam v kriznih razmerah (ZUJF). Ker vse to ostaja odprto, spremembe pa se dotikajo tako pomembnih vprašan, j kot je politični nadzor agencije NAKVIS, bi bilo najbolje novelo umakniti iz postopka in namesto nje v sodelovanju z vsemi deležniki pripraviti vse potrebne spremembe Zakona o visokem šolstvu”.
Popolno ignoriranje visokošolskih deležnikov
ŠOS je poleg vsega tega zelo zmotilo, da so imeli za oddajo pripomb na voljo zelo malo časa (le 2 dni), kar je nesprejemljivo, saj kaže na to, da predlagatelj zakona želi le zadostiti obveznosti (da zagotovi sodelovanje prizadetih oseb), dejansko pa si sodelovanja ne želi, saj bi sicer moral akterjem omogočiti daljši rok za pripravo njihovih stališč.
Tudi na splošno je kakovostno zakonodajo moč sprejeti le z aktivnim, strokovnim in tvornim sodelovanjem ljudi, ki o določenem področju kaj vedo. Brez tega pa postane sprejemanje zakonodaje le orodje politike, da samovoljno spreminja predpise v družbi le po lastni meri in uveljavlja le svoje interese, ki jih prikazuje kot skupne.
Tako je (še enkrat) povsem jasno, da se nam obeta pestra jesen. Seveda bo pestra zaradi mnogih študentskih zabav, vseeno pa nekaj pozornosti namenite tudi takšim vprašanjem, ki utegnejo pomembno vplivati na vašo prihodnost.
Vedenje in veliko znanja o pomembnih stvareh je namreč (tudi na splošno) moč, ki vam omogoča, da z vami ne manipulirajo!
Blaž Božnar
DODATEK:
JAVNA PREDSTAVITEV MNENJ O NOVELI ZAKONA
15. 10. je v Državnem zboru (DZ) potekala javna predstavitev mnenj o predlogu novele ZViS. Minister Žiga Turk je branil ureditev, ki jo vsebuje novele zakona in trdi, da sprememnjena sestava in način imenovanja v NAKVIS ne pomeni, da bi politika tako dobila dodaten vpliv na delo agencije. Trdi, da je takšna ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih evropskih državah. Trdi tudi, da predlog nove ureditve prinaša univerzam več avtonomije.
Mnogi se seveda z njim ne strinjajo. Tako je skupina Angažirani pred vhodom v DZ predstavila resolucijo proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja. Predstavnica skupine Uršula Lipovec Čebron je povedala, da ima Slovenija oz. njena vlada zelo destruktivne trende, ki v celoti uničujejo visoko šolstvo in znanost. Napoveduje, da se bodo v skupini proti temu borili s številnimi akcijami, med drugimi načrtujejo organizacijo številnih forumov po fakultetah, s čimer želijo pozvati k mobilizaciji čim več profesorjev in študentov.
Lilijana Burcar, prav tako predstavnica skupine Angažirani, pa pravi, da gre pri novih trendih v visokem šolstvu za sistematično prečrpavanje sredstev od revnih k premožnejšim. Smisel nastajanja privatnih univerz in njihovo izdatno podpiranje s strani Vlade tako po njenem pomeni podreditev javnih univerz in umetno ustvarjanje krize na področju financiranja le-teh. Dodaja tudi, se na ta način tudi javne univerze podredi interesom zasebnega kapitala.
Blaž Božnar
