Za vpis na želeno fakulteto ni dovolj samo goreča želja, ampak mora dijak izpolnjevati določene pogoje. Poleg splošnih pogojev, ki jih večina izpolnjuje, je njegov uspeh pri vpisu (v primeru omejitve vpisa) odvisen tudi od njegovega uspeha v srednji šoli.
Ta uspeh se nato ovrednoti z ustreznim številom točk, ki predstavljajo izhodišče za „kandidaturo“ dijaka pri vpisu na izbrano fakulteto, visoko šolo ali akademijo.
Ker pa izračun točk, potrebnih za vpis, izgleda kot ena izmed težjih stvari ob vpisu dijaka na fakulteto (nemara celo težja kot matura sama), bomo skušali na dveh konkretnih primerih pokazati, kako si jih lahko izračunamo.
1. primer:
Fakulteta za socialno delo
Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program prve stopnje socialno delo):
60 %: število točk na maturi, 40 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Kaj to pomeni?
Denimo, da je bil dijak prav dober v 3. letniku, odličen v 4., na maturi pa je skupno dosegel 25 točk.
Sledi izračun: prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v posebni Tabeli za pretvorbo ocen pa ustreza 90 točkam (gledamo sečišče stolpca „Normirane vrednosti“ in rezultata 9, doseženega na stolpcu „3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)“.
Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca „Normirane vrednosti“ in rezultata 25, doseženega v stolpcu „Matura“).
Sedaj sledi izračun:
0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točke
Omejitev pri vpisu v letu 2012 je znašala 64,5 točke, kar pomeni, da ima dijak točk več kot dovolj, zmoti nas lahko edino to, da nam presežne točke prav nič ne koristijo, ne moremo jih npr. posoditi prijatelju, ampak pomenijo zgolj, da nam je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto.
Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo (z dodatnim maturitetnim predmetom) si točke izračunajo nekoliko drugače:
30 %: poklicna matura, 30 %: uspeh 3. in 4. letnika, 40 %: dodatni maturitetni predmet.
Dijak je pri poklicni maturi dosegel 19 točk, bil dober v 3. letniku in prav dober v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa je dosegel oceno 4.
Izračun:
0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32 = 86,9 točke; ker je bila omejitev vpisa na fakulteto v letu 2012 kot rečeno 64,5 točke, se bo tudi temu dijaku uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo.
2. primer:
Medicinska fakulteta
Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študijski program dentalna medicina):
35 %: matura, 20 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 %: posamezni predmeti mature (matematika, tuji jezik, naravoslovni predmet) – na vsak predmet odpade 15 %.
Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna predmeta si je izbral fiziko in biologijo, pri slednji je dosegel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upošteva boljša, torej ocena iz fizike. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke.
Sledi izračun:
0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuji jezik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, omejitev na smeri dentalna medicina je v letu 2012 znašala 88,55 točke.
Tudi tu je bil torej dijak uspešen.
Sedaj je na vas le še, da se odločite, na kateri fakulteti, visoki šoli ali akademiji boste uresničevali svoje sanje. Ta odločitev vam bo dala motivacijo, da si boste prizadevali doseči zahtevano število točk. Če bosta odločitev in želja dovolj močni, ga boste brez dvoma tudi uspeli doseči, tako le brez panike in strahu pred maturo. Veliko sreče pri maturi vam želimo!
Blaž Božnar
