Slovenski pregovor pravi, da je v skupini moč.
Tako kot ta pregovor je resnična tudi človekova potreba po najrazličnejših oblikah povezovanja in druženja, zato je povsem jasno, da se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije in združenja, da bi s skupnimi močmi dosegli več.
V skupnosti ljudje lahko ugotovimo, kaj je za nas pomembno, lahko se družimo in se zabavamo, lahko naredimo kaj v skupno korist, kot skupina pa imamo tudi boljšo možnost, da se glas o (skupnih) željah in potrebah sliši bolje in dlje.
Po vzoru stanovskih združenj, torej združenj, v katera so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa, imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani postanejo avtomatsko s pridobitvijo statusa dijaka.
DOS
Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.
Kot izhaja iz njenega statuta (vrhovnega akta), se med drugim zavzema za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njenega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami ter tudi s študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.
Kaj sploh dela DOS?
DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo.
Organiziranost DOS
DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva DOS. Da gre vse, tako kot mora, nad njimi bdi „mentor“, vodja DOS.
Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.
Skrb za dijakove pravice v okviru DOS
Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije v primeru, če menijo, da so kršene njihove pravice – če so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.
Dijaška skupnost na šoli
Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).
Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja predstavnika za predstavnika dijakov, kot enakopravna člana, v svet šole (javne poklicne oz. strokovne šole ali gimnazije), ki je organ upravljanja v ustroju vsake šole; svet šole med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.
Iz vsega povedanega lahko brez dvoma potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.
Blaž Božnar
