Študijski programi so običajno sestavljeni tako, da je študijska praksa sestavni del programov. Študijska praksa za študenta predstavlja najbolj konkreten vpogled v delo in poklic, za katerega se izobražuje.
Odpri si vrata k zaposlitvi
Praksa študentu tudi omogoči, da vzpostavi prvi konkreten stik s podjetjem, ki mu omogoča medsebojno spoznavanje in praktičen prikaz dela. Študijska praksa je za študenta pomembna, saj spozna področje dela, širi svoje kompetence, učinkoviteje načrtuje lastno kariero in si odpira vrata za prvo zaposlitev. Študijska praksa pa je pomembna tudi za podjetja, ki imajo priložnost spoznati študenta, ga vpeljati v delovne procese ter tako reševati tudi svoje potrebe po delovni sili. Praksa študentu pomaga pri odločitvi, na katerem področju svojega dela želi graditi kariero, saj pomeni stik med teoretičnem načinom študija in praktičnim prikazom dela, za katerega se uči. Tovrstno sodelovanje pomeni tudi priložnost za kasnejšo zaposlitev na področju, kjer želi delovati.
S prakso do praktičnosti
Praktično usposabljanje praviloma poteka v višjih letnikih pod nadzorom fakultetnih mentorjev in mentorjev v izbranih podjetjih oz. ustanovah. Ustanovo oz. podjetje, kjer bo študent opravljal prakso, si mora poiskati sam ali pa mu pri tem pomaga koordinator praktičnega usposabljanja na fakulteti. Namen prakse je, da študent svoje teoretično pridobljeno znanje čim bolj prilagodi in nadgradi v praktičnem prikazu. S prakso naj bi bil študent usposobljen do te mere, da se je ob zaposlitvi sposoben produktivno vključiti v delo v podjetjih in ustanovah.
Zadovoljni?
Študenti imajo običajno kar velika pričakovanja glede prakse, dejansko pa se lahko izkaže tudi popolnoma drugače. Po eni strani lahko študenta delodajalec izkorišča kot poceni delovno silo, saj praktično usposabljanje ni vedno plačano, morajo pa delati enako ali celo več kot redni delavci. Po drugi strani pa se ponekod s praktikantom ravna kot z najslabšo delovno silo in tako zapravi svoje praktično usposabljanje za kuhanje kave in fotokopiranje, zato se tudi ne nauči kaj veliko v povezavi s svojim poklicem in načinom dela.
Vsebino delovne prakse določa program, ki ga za posameznega študenta sestavita mentor na fakulteti in mentor v podjetju oziroma ustanovi. Ob zaključku delovne prakse mora študent pripraviti tudi zaključno poročilo o izvedbi posameznih nalog v sklopu prakse. Poročilo in kvaliteta izvedenih nalog sta osnova za ocenitev uspešnosti delovne prakse študenta, oceno pa poda mentor na fakulteti v sodelovanju z mentorjem v podjetju, ustanovi na osnovi predloženega poročila, podjetje pa izda potrdilo o opravljeni delovni praksi. Dolžina praktičnega usposabljanja je odvisna od posameznega programa, smeri in fakultete.
Delo v študentskih letih in študentska praksa sta v današnjem času lahko včasih ključnega pomena za vstop na trg delovne sile in lahko predstavljata tudi odskočno desko za nadaljnji razvoj karierne poti, zato je pomembno, kje se bomo praktično usposabljali.
Sanda Gajsar
