Za novopečene študente bo kmalu prišel čas, ko bodo morali resno začeti razmišljati o tem, kje bodo bivali v času študentskih dni.
Najboljša možnost je seveda imeti lastno stanovanje v bližini fakultete ali pa morda vsaj gostoljubne sorodnike ali znance, pri katerih bi lahko živeli. Ker pa večina te možnosti žal nima, lahko izbira med najemom stanovanja oziroma sobe na prostem trgu (tukaj se državne subvencije ne dobi; včasih je to izbira tistih, ki do nje tako ali tako niso upravičeni), kar je ponavadi dražja izbira.
(Bodoči) študent lahko vloži vlogo za sprejem v študentski dom ali za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Slednje pride v poštev, ker je število postelj v študentskih domovih omejeno, postopek sprejema pa je enak kot pri sprejemu v študentski dom.
Vloga za sprejem
Za sprejem v študentski dom (če študent še ni bival v javnem ali zasebnem študentskem domu) je potrebno vložiti vlogo za sprejem. Vlogo se vloži z obrazcem št. 1 (DZS 1,70) – moč ga je kupiti v papirnici ali dobiti npr. na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani: http://www.stud-dom-lj.si. Vlogo je potrebno poslati priporočeno po pošti ali jo osebno oddati pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču, v katerem nameravamo zaprositi za sprejem v študentski dom.
Letos Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih, na podlagi katerega vložite vlogo za sprejem, v času pisanja prispevka še ni bil objavljen (lani je bil objavljen junija). Spremljajte obvestila na spletnih straneh študentskih domov ali ministrstva (MIZKS)!
Kdor izpolnjuje pogoje za sprejem v dom, se uvrsti na t. i. prednostni seznam. Pisarna študentskih domov namreč na podlagi podatkov iz vloge dodeli določeno število točk. Podatki, ki se upoštevajo, so dohodki družine (za leto 2011/2012 je cenzus znašal 2.242,32 evrov bruto mesečno na družinskega člana), oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija in dosežen uspeh v srednji šoli (upoštevata se 4. letnik in točke na maturi), možno pa je pridobiti dodatne točke na podlagi izjemnih uspehov in težkih socialnih ali zdravstvenih razmer. Več točk kot posameznik zbere, prej je na vrsti za sprejem v študentski dom.
V naslednjih letih (če bivanja ne boste prekinili) boste morali vsako leto zaprositi za podaljšanje bivanja, vlogo boste prav tako lahko oddali priporočeno po pošti ali osebno. Vse priloge, ki jih je treba priložiti prošnji, so navedene na obrazcu.
Stroški
Stroški bivanja v domu se v Študentskih domovih v Ljubljani gibljejo med 50 in 120 evri, v Študentskih domovih Univerze na Primorskem pa med 65 in 110 evri. Pri zasebniku s subvencijo so se cene za študenta lani gibale med 45 in 106 evri.
Kakšno je življenje v študentskem domu?
Številni študentski domovi nudijo več kot samo možnost bivanja. V njih se nahajajo menze za prehrano, študijski, družabni in rekreacijski prostori, v največjem sklopu študentskih domov v Rožni dolini v Ljubljani pa je pravo študentsko naselje, kjer je poleg naštetega tudi športni center, zdravstveni dom za študente, trgovine in še kaj.
V študentskih domovih ponavadi delite sobo (če ne izberete enoposteljne sobe, ki so redke) s popolnim neznancem (razen seveda, če se s kom vnaprej ne dogovorite, da si boste sobo delili). To je lahko izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev, na drugi strani pa tudi za privzgajanje vrlin strpnosti in potrpljenja, ki sta v življenju zelo pomembni. Hkrati je študentski dom priložnost za odličen žur, domske žurke so namreč (večinoma) nepozabne (ali pa si jih ni mogoče natančno priklicati v spomin).
Blaž Božnar
