21. julija po srednjeevropskem času je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno. S tem mejnikom se je vpisal v zgodovino človeštva. Ob 3:56 je izjavil tisti slavni stavek: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«
Astronavti NASE Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so se v okviru misije Apollo 11 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 odpravili proti Luni. Čas potovanja je trajal 3 dni (po pacifiškem poletnem času so na Luno prispeli 20. julija). V modulu Orel sta Armstrong in Aldrin kot prva človeka pristala na Luni. Collins je ostal 95 kilometrov nad njima v komandnem modulu.
Šest ur in pol kasneje sta se astronavta v skafandrih odpravila na površje Lune. V 2 urah in pol sta nabrala vzorce kamenja in prahu, se fotografirala, zapičila ameriško zastavo in plaketo z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja julija 1969 po našem štetju prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru v imenu vsega človeštva.« Odprava se je na Zemljo vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili sprejeti kot narodni heroji.
K pristanku na luni je prispevalo 400 tisoč ljudi od inženirjev in računalniških programerjev do ljudi, ki so sešili neprepustne zračne kombinezone. Kot zanimivost, pri spustu na luno je Armstrongu in Aldrinu skoraj zmanjkalo goriva.
Povabljali so jih na turneje na vse konce sveta in vedno so ljudje govorili: »Nam, nam je uspelo. Nam, tebi in meni. Prebivalcem te čudovite Zemlje. Uspelo nam je.«
Novinar
