Matjaž Gantar. Nekateri ga prepoznajo kot uspešnega poslovneža in enega najbogatejših Slovencev, kot prvega moža KD, enega prvih borznih posrednikov, (…)
(…) enega od ustanoviteljev prvega vzajemnega sklada v Sloveniji Galileo, člana številnih nadzornih svetov, komentatorja borznega dogajanja, drugi pa bodo prej pomislili na njegovo punk kri, torej kot punkerja in basista.
Rodil se je leta 1963 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu, nato je končal srednjo ekonomsko šolo, zatem še študij na Ekonomski fakulteti in magistrski študij podjetništva prav tako na Ekonomski fakulteti.
Ob prebiranju informacij o tem zelo zanimivem Slovencu naj izpostavim zgodbo iz Mladine, po kateri si je kot mladostnik izračunal, da če gre v povprečju 1,5-krat na dan v trgovino in si denar, ki ga dobi za sladoled, shrani, si lahko v enem mesecu prihrani za kitaro. Igral je v hard rock bendu Črne ovce, pozneje v Legendah, najbolj pa ga poznamo kot člana kultnega punk benda Lublanski psi, pozneje je igral tudi pri Pankrtih.
V spominu mi je ostal tudi zanimiv odgovor, ki ga je podal pred leti brucem v Študentskem priročniku, »da naj nikar preveč ne hitijo z dokončanjem študija«, »bolje je biti dve leti dlje študent kot pa dve leti dlje upokojenec …«, »še zlasti, ker izgleda, da v pokoj sploh ne bomo šli …«. In dodaja, da »v življenju je potrebno narediti eno samo raziskavo, ugotoviti moraš, kaj te veseli«. »Nadarjenost ne odtehta. Delo odtehta vse.« »Če ti ne uspe dobiti mesta, ki si ga želiš, se nikar ne zadovolji s čimerkoli. Spusti se v tisto, kar bi v življenju rad počel.«
Praktične izkušnje kot profesor posreduje tudi študentom.
In kako je doživljal svoja študentska leta? Ker je tudi predavatelj, sem ga prosila še za kratko primerjavo današnjih generacij študentov z njegovo generacijo.
Za začetek malo bolj splošno vprašanje. Kako gledate danes kot uspešen poslovnež na svoja študentska leta, kakšni so spomini na tiste čase?
Študentsko obdobje imam v zelo lepem spominu. Srednješolskega pritiska nenadnih kontrolnih nalog, točnega prihoda v jutranjih urah, copat in mirnega sedenja pri nezanimivih temah je bilo končno konec. Prav tako pritiska staršev in govorilnih ur pri razredničarki. Skratka obdobje, ko je človek kot ptička na veji. Ki poleti, če se ji leti, ali pa še malo zadrema. Pa kakšen izpit vmes za ohranitev statusa. Se pravi, v glavnem potovanja, muzika, neskončne bifejske razprave o »usodnih« temah, punce in občasni obiski predavanj.
Kaj ste študirali in zakaj ste se odločili ravno za ta študijski program? Ste pomisli tudi na kakšen drug program? Kaj bi študirali namesto tega?
Ekonomija. Alternativa je bila pravo.
Za kakšnega študenta ste veljali? Katere predmete ste imeli najraje in kaj ste »sovražili«?
Bil sem bolj luftarske vrste, je pa to bilo v časih, ko še ni bilo nekakšnih točk, študijske izmenjave, G-mata in velikih ambicij. Od predmetov si predvsem z matematiko nisem bil na »ti«, ostalo je bilo OK.
Vam je ostal v spominu kakšen poseben izpit, ki ste ga naredili z lahkoto ali ste ga morali večkrat ponavljati?
Eni z lahkoto, eni s težavo, to je vedno tako. Ponavljal sem cel kup izpitov, ker je pogosto zmanjkalo časa za resno pripravo na izpit, a sva s sošolcem vseeno pogumno šla poskusit srečo. Včasih je tudi uspelo. Še posebej odbit predmet je bila politična ekonomija socializma.
Kje ste živeli v času študija?
Doma pri starših.
Ste v času študija tudi delali?
Ves čas sem raznašal časopis Delo. Začel sem že v srednji šoli, v 2. letniku, se mi zdi.
Kako ste »preživljali študentske dneve«, ste hodili na zabave, kaj je bilo takrat popularno, kaj ste najraje počeli?
Ker sem se ukvarjal z muziko, sem na zabave hodil v glavnem druge zabavat. In se ob tem tudi sam imel kar fino.
Kaj ste še počeli poleg študija, ste se dodatno izobraževali?
Niti ne.
Študentska leta so povezana s potovanji, ste tudi vi to izkoristili?
Seveda. Nahrbtnik in ob cesti z dvignjenim palcem.
Kaj bi danes kot uspešen človek svetovali mladim? Mladi imajo na izbiro veliko študijskih programov, dobiti zaposlitev ni enostavno, še težje je dobiti študiju primerno zaposlitev. Kaj jim svetujete, kako uspeti, kako stopiti iz povprečja?
Zelo težko vprašanje. Potrebno je namreč ugotoviti, kaj te veseli, in potem iti to študirat. Kar je marsikomu zelo težko ugotoviti. Mislim pa, da ni problema dobiti zaposlitve, če si dober v tistem, kar bi rad počel.
Kaj menite glede na današnjo situacijo: nadaljevati študij ali si poiskati najprej zaposlitev in šele nato podiplomski študij? Vzeti službo, ki se ti trenutno ponuja, ali čakati na zaposlitev na svojem področju?
Ker od študijev še kar poznam študijske programe poslovne in ekonomske smeri, ostalih pa ne, lahko rečem, da je za razumevanje delovanja podjetij in/ali gospodarstva nujna kombinacija dela in študija. Torej po študiju delat, pa potem spet malo v šolo, pa nazaj delat.
Ste tudi profesor, opažate kakšne bistvene razlike med današnjimi generacijami študentov in vašo generacijo? Kakšne se vam zdijo današnje generacije študentov? Katere dobre in morda slabe lastnosti opažate pri njih?
Na mladih svet stoji, tako je bilo in tako bo. Sedanje generacije so OK in od njih je odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Moja generacija je stvari pravzaprav zašuštrala, če sem direkten. Sicer pa je morda značilnost sedanje generacije ta, da se na visoke šole vpisuje bistveno večji delež srednješolcev kot v mojih časih, zaradi česar postaja študij bolj podoben srednji šoli, saj se kriteriji prehodnosti znižujejo.
Ksenija Gider
