Glede na tempo življenja in čas, ki ga preživimo na fakulteti (predavanja čez ves dan z malo prostega časa med njimi), mogoče nimamo ravno dovolj časa, da bi zaužili primerno kosilo, in tako posegamo po razni hitri prehrani ali sploh ne jemo redno.
»Motnje hranjenja se začnejo pogosteje pojavljati ob prehodih v srednjo šolo in na fakulteto, običajno torej ob življenjskih prelomnicah, ki zahtevajo prilagoditev na novo okolje in nove zahteve. Motnje hranjenja so v največji meri odziv na družinsko okolje in na zahteve zunanjega okolja,« Blaž Jamšek, projektni vodja pravnega svetovanja, Zavod Študentska svetovalnica. Motnje hranjenja se v današnjem času vedno pogosteje pojavljajo. So naporne psihične bolezni, ki bolnika utrujajo in onemogočajo njegovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. »Študenti, večinoma študentke se soočajo z vsemi znanimi oblikami motenj hranjenja, oblike motenj so lahko tudi kombinirane, soočajo se torej z bulimijo, anoreksijo in prenajedenjem. Značilna je močna “kontrola” nad prehranjevanjem in velikokrat istočasno tudi nad gibanjem ali drugimi oblikami storilnosti. Je način obvladovanja vsaj tistega dela življenja, za katerega bolniki čutijo, da imajo moč, da ga lahko obvladujejo, saj ga v drugih delih, navadno so to sprejemanje boleče preteklosti, odnosi in čustva, ne obvladujejo. Seveda pa je ta kontrola le navidezna, saj vodi v začaran krog trpečega ponavljanja ritualov, ki ne prinaša konstruktivne rešitve, temveč globoko nezadovoljstvo, čustvene stiske, nemoč, osamljenost, občutje sramu in krivde ter seveda negativne posledice za zdravje: slabokrvnost, nizek nivo energije, izguba menstruacije, orumeneli in slabi zobje, izpadanje las so le nekateri.” Saša Ribič, univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka, dodaja:
####okvir####
Motnja hranjenja JE OZDRAVLJIVA motnja. Prej ko poiščeš terapevtsko, svetovalno pomoč, lažje jo je pozdraviti. Če poznate koga, ki ima motnjo hranjenja, ga vztrajno spodbujajte, da gre po pomoč.
####okvir####
Mojca Buh
