Da bi dobili vpogled v stališča organizatorjev zasedbe, smo izvedli intervju z enim izmed glavnih protagonistov, Mihom Kordišem.
Miha je bil tudi oseba, ki jo je javnost večinoma dojela kot nekakšnega vodjo zasedbe, ki sicer temelji na tem, da ni hierarhično vodena, ampak temelji na enakopravnosti (javnosti pač niso všeč brezimna gibanja, ampak predvsem zanimivi obrazi); v Sobotni prilogi ga je Mario Belovič predvsem zaradi značilne baretke in dolgih las nazval kar kot ‘reinkarniranega Che Guevaro’. Miha sicer pravi, da mu gre primerjava s Che Guevaro na živce in da ‘razloge verjetno najbolje povzame kar Marx: prvič kot tragedija, drugič kot farsa. Sem sam svoj, brez epigonskih ambicij, še najmanj pa si želim neke kulturniške legitimacije.’
Z zasedbo Filozofske fakultete ste dodobra šokirali slovensko javnost in dobili veliko medijsko podporo. Ali je učinek zasedbe FF dosegel vaša pričakovanja? Ali bi zadevo izpeljali drugače, če bi se še enkrat pripravljali (ste dovolj izkoristili medijsko pozornost)?
Gotovo. Projekt zasedbe Filozofske fakultete je prvenstveno meril na odprtje prostora, ki lahko šele omogoči resno debato o visokem šolstvu in privede do materialnih učinkov. Prvi se že kažejo, ker pa je zasedba še v teku, bo potrebno s končnimi sodbami počakati. Zaenkrat kaže odlično. Kar se medijske pozornosti tiče, gre za precej dvorezen meč. Zavedati se je treba, da smo se postavili zoper kompleten vladajoči diskurz s pozicije, s katere (pogosto povsem spontano) velika večina medijev tudi nastopa. Najtežje jim je dopovedati, da ni instant odgovorov (glej drugi stavek). To rekoč lahko odgovorim, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči.
Na spletni strani http://mismouniverza.blogspot.com/ ste objavili vaše zahteve. Ali ocenjuješ, da so vse vaše zahteve realne? Del zahtev se denimo nanaša na zaposlitveno politiko oziroma kadrovska vprašanja, ki objektivno gledano niso v celoti v domeni fakultete, saj je ta praktično v celoti odvisna od financiranja s strani ministrstva oz. proračunskih sredstev.
Tega se popolnoma zavedamo. Spet velja že omenjeno odpiranje prostora, katerega rezultati so osnova za prihodnje aktivnosti. Je trenutek za zasedbo fakultete in je trenutek za zasedbo ministrstva =). In da, zahteve so povsem realne, je pa res, da se jih ne doseže čez noč in da je tako potrebno tudi misliti: v določeni meri za njimi stoji večji projekt s ciljem širših politično-ekonomskih sprememb.
Med študenti so odzivi na vaše aktivnosti različni. Ali se vam v okviru gibanja Mi smo univerza zdi, da vas podpira veliko študentov? Se ti zdi, da ste jim dovolj približali svoje zahteve, da bi se z njimi lahko poistovetili in bi se tako zasedbenih dejavnosti udeležilo še več študentov? Ali imate še kakšne načrte v tej smeri?
Načrti vselej obstoje. Mobiliziralo se je kar lepo število ljudi, sploh glede na domet, ki ga premoremo. Kompleksnost in procesna narava stvari, ki gre proti vladajoči ideologiji, podobno kot z mediji onemogočata instant poistovetenje celih generacij – za tiste, ki to pričakujejo. Če bi igrali na take karte, bi nas po parlamentu pričakalo še granitiranje Filozofske fakultete. Tega pa si nihče ne želi.
Blaž Božnar
