Ne morem si pomagati, moram spet ponoviti: Banke so kot sex – niso vse, a brez njih pa tudi ne gre. Hočeš ali nočeš, tu so in slej ko prej jih vsi rabimo. V to, da so sokrive za sedanje gospodarsko stanje, se sploh ne bi spuščal – nimamo dovolj prostora za to, pa še dosti slabe volje bo… Rajši si poglejmo nekaj zadev, ki jih moramo študenti vedeti o bankah.
Primerjava bank
Katera banka oz. hranilnica (tudi hranilnice vam nudijo vse bančne storitve, kot banke; v nadaljevanju uporabljam izraz banke za oboje) je ugodnejša, naj si presodi vsak sam, predvsem glede na storitve, ki jih potrebuje oz. uporablja. Primerjavo najbolj osnovnih storitev boste našli spodaj. Na tem mestu bi samo na kratko povedal nekaj o posamezni storitvi:
Elektronska banka: Ker smo študentje, nam večina bank strošek pristopnine ne zaračuna, dodatno pa nekateri tudi stroška vodenja ne. Če plačujete položnice, je elektronska banka tudi zelo poceni varianta, ki pa je hkrati tudi zelo enostavna.
Bankomati: Splošno pravilo je, da manjše banke, ki imajo zelo malo lastnih bankomatov, provizije za dvigovanje ne zaračunavajo. Če ste strasten ljubitelj gotovine, je to strošek, o katerem se vam splača premisliti.
Ostali plačilni promet: Če ste še toliko za časom in še ne uporabljate elektronske banke, malo premislite, kje boste plačevali svoje položnice – cene zelo variirajo. Dobro je tudi vedeti, da ni treba biti komitent posamezne banke, da tam plačujete položnice. Posebna pozornost pa velja tudi trajnikom – ti so najcenejša oblika plačevanja položnic in tudi z najmanj dela. Primerni so za tiste zadeve, ki jih plačujemo vsak mesec oz. periodično – npr. mobitel. Naredite si uslugo in sklenite trajnik in posledično vam bo banka avtomatsko na določen dan v mesecu (npr. vsakega 18.) trgala iz računa sredstva ter sama plačala položnico. Vse, kar morate pri tem storiti, je, da imate na računu sredstva. Ponavljam – naredite si uslugo… Nekatere banke pri tem sploh ne zaračunavajo provizije.
Študentski krediti: Ker tudi študentje potrebujemo kredite, so nam banke v določenih primerih celo pripravljene pomagati. Tu naj takoj omenim, da v tabeli, tam kjer piše, da ni podatka, to še ne pomeni, da banka te storitve nima. Študentski krediti so običajno cenejši kot potem po prenehanju statusa, a so tudi zneski manjši. Načeloma je tako, da vam bo banka z veseljem dala kredit, a le če boste priskrbeli kreditno sposobnega poroka – pomeni, da mora porok (npr. starš) biti zaposlen za nedoločen čas ter sam še brez kredita oz. da je sposoben financirati še vaš kredit v primeru vašega neplačevanja. Seveda morate imeti tudi sami določene prihodke (štipendija, študentsko delo …) – a ne pričakujte kredita, če delate dvakrat mesečno in zaslužite 100 eur. Določene banke nudijo tudi možnost odplačevanja kredita po izteku študija oz. naknadno.
Dokler smo študenti, nam večina bank ponuja večino svojih storitev brezplačno – opozarjam pa, da se to potem v večini spremeni. Najbolj osnovni primer take storitve je vodenje računa – za študente imajo vse banke to storitev brezplačno, po izteku statusa pa vse banke začnejo za strošek zaračunavati.
Kako pa nas, študente, banke snubijo?
Kar nekaj bank vam bo (še posebej ob začetku novega šolskega leta) dejansko plačalo, da boste pri njih odprli račun – zneski so tam od 10 eur pa do 50 eur, a vseeno lahko nekaj zaslužite tudi na ta način. Stane vas pa itak nič – razen malo časa in enega potrdila o šolanju, ki ga morate prinesti.
Najpogostejši način pa so seveda nagradne igre – če padate na take fore oz. vam je to kul, potem ‘knock yourself out’!
Bančni miti
Vzgoja o bančnih oz. finančnih ‘zadevah’ je v Sloveniji po raziskavah sodeč zelo slaba. Poglejmo si nekaj najbolj zgrešenih idej o bankah in osebnih financah:
Mit #1: »Banke niso varne!« Ironično to ponavadi reče študent, ki je še pred letom vlagal svoje drobižke v vzajemne sklade ali naložbena zavarovanja (brez zavarovanja glavnice) ali pa celo ‘pomagal’ nigerijskim princem prati denar oz. vlagal v Forex… V Sloveniji trenutno velja, da vsa sredstva fizičnih oseb do višine 100.000 eur (mislim, da to za študente ne bo problem) spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da v primeru propada ene izmed bank, druge banke oz. celoten bančni sektor jamči za vaša sredstva – v glavnem, od nekoga boste dobili vaš denar nazaj in to v maksimalno 30 dneh.
Mit #2: »Najbolj varno in donosno je varčevati doma!« Če imate denar spravljen doma v nogavici, se le-ta ne plemeniti, ampak zaradi inflacije realno izgublja svojo vrednost. Sicer trenutno, ker je inflacija nizka, le nekaj procentov na leto, a vseeno je to precej nedonosno, če ga hočemo plemenititi. Če ne veste, kaj je inflacija in ste zraven tudi študent, se pravi bodoči intelektualec, se imate lahko za živ primerek katastrofalnega slovenskega šolskega sistema – kot rečeno niste krivi vi, a vseeno malo zadeve ‘poguglajte’.
Mit #3: »Zamenjava banke je zakomplicirana zadeva!« Združenje bank Slovenije je pred leti sprejelo pravilnik, ki zelo poenostavlja postopek zamenjave banke. Če zelo poenostavim, potem greste samo na novo banko, tam odprete račun, nato pa še poveste, da bi starega radi zaprli in po nekaj papirologije ter birokracije vam bo to vse uredila nova banka – uredi vam tudi prenos denarja, prenos vseh trajnikov, v določenih primerih vam tudi omogočijo kredit, s katerim poplačate starega pri prejšnji banki ter nato plačujete naprej pri novi banki. Edina stvar, ki jo rabite še narediti je, da greste na študentski servis oz. na zavod ter sporočite nov transakcijski račun, na katerega naj vam sedaj nakazujejo sredstva.
Mit #4: »Varčevanja na bankah niso donosna…« Če izpustimo razne Forex variante ter športne stave in ostale visoko rizične zadeve, potem nam ostane na izbiro še kar nekaj varčevalnih produktov. Pred leti smo vsi veselo vlagali v vzajemne sklade ter naložbena zavarovanja, pri katerih so nam agenti ponujali oz. obljubljali tudi do 8-% letne donose. Realno so sicer predvidevali 6-% donose ter vam v določenih primerih zagotovili tudi, da je vaša glavnica zavarovana. Pri tem vam seveda niso povedali, da neto glavnica, ki vam je obljubljena, ni enaka glavnici, ki ste jo vplačali, saj gre od vsakega obroka določen del za zavarovanje, večinski del pa v sklade oz. se plemeniti. Po navadi je bilo razmerje približno 90 % proti 10 %, se pravi da gre 10 % v zavarovanje. Z drugimi besedami – v primeru krize, ko bodo skladi padli oz. delali negativne donose, boste dobili ven približno 90 % vloženega denarja. In kaj se je zgodilo? Kriza… Banke vam v zadnjih letih nudijo obrestne mere za depozite ali vezane vloge npr. za eno leto tam nekje 4-%, za tri leta pa tudi do 5-% letno obrestno mero; pri tem pa gre, kot že rečeno, za varno naložbo, kjer tudi točno veste, koliko denarja boste dobili ven. Priporočam, da vsaj delno varčujete v takih oblikah, saj imate prihranke razpršene in tako vsaj del v varnih naložbah.
Upam, da ste skozi vse moje moraliziranje in filozofiranje dobili kakšen pameten nasvet, kako bolje skrbeti za svoj denar, da ga bo ostalo več za pomembnejše stvari v življenju – pivo, potovanja, nasprotni itn., saj je bil to tudi prvotni namen.
Mitja Urbanček
PS: Oktober je tudi mesec varčevanja – izkoristite kakšne akcije, ki vam jih pripravljajo vaše (nove) banke.
