Intervju, Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani
Najprej iskrene čestitke ob izvolitvi, dobili smo torej novo predsedstvo s tabo na čelu; zdaj je pred vami enoleten mandat. Kako bi ocenila stanje na ŠOU v Ljubljani v času, ko prevzemaš njegovo vodenje?
Ker sem v zadnjem letu postala že tretja predsednica ŠOU v Ljubljani, me vsi predvsem sprašujejo, če je ŠOU v Ljubljani v krizi. Pogoste menjave v vodstvu organizacije so po mojem mnenju odraz tega, da se te krize zelo dobro zavedamo in da aktivno iščemo načine, kako jo rešiti. Razloge za krizo vidim v nesodelovanju vseh, ki so udeleženi pri soustvarjanju v organizaciji. To je posledica nesoglasij med interesnimi skupinami znotraj organizacije. Rešitev je mogoča edino v preseganju teh nesoglasij in iskanju skupnih rešitev. Moj mandat bo tako temeljil na sodelovanju, ki edini omogoča napredek. Treba se bo pogovarjati in se ne zapirati eden pred drugim. Sicer menim, da različni interesi niso nič slabega, vendar pa moramo najti skupne poti, po katerih lahko skupaj storimo kaj koristnega za študente, namesto da si drug drugemu mečemo polena pod noge.
Kakšne prioritete ima predsedstvo v tem mandatu, kakšni so vaši glavni cilji in kaj si želite konkretnega – v smislu projektov – izpeljati?
Ureditev statusa organizacije, vzpostavitev večjega nadzora nad njenim delovanjem, povečanje transparentnosti, izboljšanje sodelovanja z drugimi študentskimi organizacijami – vse to bo zajemala nova strategija ŠOU v Ljubljani. Z njo je tesno povezana tudi implementacija protikorupcijske strategije, ki jo je Študentski zbor ŠOU v Ljubljani sprejel maja in ki odpravlja napake v sistemu ter uvaja boljše rešitve. Večjo možnost sodelovanja kot doslej bodo morali imeti tudi študentje, ki se jih bomo trudili privabiti v organizacijo z različnimi projekti, kot so organizacija izobraževanj, pridobivanje neformalnih izkušenj, predstavitve organizacije po fakultetah ter dan odprtih vrat ŠOU v Ljubljani. Seveda bomo tudi v mojem mandatu nadaljevali s projekti, kot so mesec marec, mesec kulture, mesec sociale in zdravstva in mesec mednarodnih idej, pridružili pa se jim bodo še številni drugi, med njimi izobraževanja s področja visokošolske problematike, študentskega organiziranja in zaposlovanja mladih.
Zaznati je problem, da se študenti, ki postanejo člani študentskih organizacij univerz, že s samim vpisom na univerzo (obvezno članstvo), ne čutijo povezani s svojo organizacijo oz. je sploh ne poznajo. Kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno, da bi se to stanje izboljšalo, in, ali imate kakšne konkretne načrte v zvezi s tem?
Študentsko organiziranje potrebuje predvsem take predstavnike študentov, ki v njem delujejo zaradi širših interesov in študentskih ciljev. Šele na tak način, torej ko bodo študentje prepoznali, da smo tukaj zaradi njih, bomo lahko vzpostavili odnos. Za pridobitev njihove pozornosti se bomo trudili z izvedbo takih projektov, ki jih bodo pritegnili in jih prepričali, da v ŠOU v Ljubljani resnično počnemo veliko koristnega in dobrega za študente. Hkrati si želimo, da tudi študentje sami postanejo bolj aktivni in prevzamejo pobudo za to, da skupaj soustvarjamo in sooblikujemo študentsko življenje na področju obštudijskih dejavnosti.
Ali bi morda želela še kaj sporočiti študentom?
Bodite aktivni, poleg študija pridobivajte tudi neformalna znanja, ki vam bodo v prihodnosti prišla še kako prav. Spreminjajte, ustvarjajte in počnite tisto, v kar verjamete in vas veseli. In seveda, pridite v ŠOU v Ljubljani, da bomo skupaj snovali nove ideje in skupaj soustvarjali nove projekte za študente.
Hvala za odgovore!
Blaž Božnar
