Prostovoljstvo pomaga razvijati vrednote, kot so solidarnost, občutek za skupno dobro, sprejemanje različnosti in interes za vključevanje za odločanje v svojem okolju, zato ima še posebej velik pomen med mladimi. Deluješ tudi ti kot prostovoljec ali pa bi
Kako je nastalo prostovoljstvo?
Prostovoljstvo ni nekaj novega. Je naravni instinkt družbe po samoohranitvi. V sodobnem načinu življenja se pomen naravnih družinskih skupnostih izgublja. Pojavlja se vse več posameznikov, ki ne morejo zadovoljiti vseh življenjskih potreb.
Organizirano prostovoljstvo se začne z nastankom prvih društev v 19. stoletju, ki pa so bila pod močnim vplivom Cerkve. Leta 1922 so začela delovati taborniška gibanja. Po drugi svetovni vojni je takratna Jugoslavija močno spodbudila mladinske delovne brigade in hkrati močno nadzorovala prostovoljske aktivnosti.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bila ustanovljena številna interesna društva, ki so delovala na podlagi prostovoljskega dela.
Prelomnico predstavljajo v letu 1987 izdani Hrastovski anali, ki so jih izdali po taboru mednarodnih strokovnjakov v Zavodu Hrastovec Trate. Dogodek pomeni začetek deinstitucionalizacije in odpiranja totalitarno zaprtih ustanov. Stroka je začela prepoznavati pomembnost prostovoljskega dela in nanj gledati kot na pomoč ter kvaliteto in ne kot na tekmovanje.
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila ustanovljena Slovenska filantropija, Združenje za promocijo in razvoj prostovoljstva. Njeno osnovno poslanstvo je razvoj in promocija prostovoljstva v Sloveniji na nacionalni ravni. Na podlagi sodelovanja je nastala Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki danes šteje že več kot 600 prostovoljskih organizacij. Ustanovljene so bile različne mednarodne institucije, ki temeljijo na delovanju prostovoljcev, kot so Amnesty International Slovenija, Društvo Unicef Slovenija in Rdeči križ Slovenija. Država in lokalna skupnost sta vzpostavili financiranje nevladnega sektorja in s tem vplivali na razvoj prostovoljstva. Prostovoljstvo se je razširilo v javni sektor.
Danes imamo registriranih v Sloveniji čez 20.000 društev. Težko si jih predstavljamo brez prostovoljcev.
Področja delovanja prostovoljcev in kdo to lahko opravlja?
Prostovoljno lahko delujemo na različnih področjih: socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (gasilske organizacije, reševalci) in mnogih drugih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi in starejši. Vanj se lahko vključi vsakdo ob upoštevanju svojih zmogljivosti. Nihče ne sme biti izključen iz prostovoljskega dela zaradi socialnega položaja, manjšinske pripadnosti, starosti ali bolezni. Organizacije so dolžne nuditi zainteresiranim posameznikom različne možnosti za opravljanje prostovoljskega dela, tako da so potrebe porabnika, dejavnost in zmogljivosti prostovoljca maksimalno usklajeni.
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost
Prostovoljsko delo izboljšuje kakovost življenja v družbi. Brani interese posameznikov in skupin, ki so ogrožene, prikrajšane, potisnjene ob rob ali izključene. Je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, vrednot solidarnosti, socialnemu in splošnemu napredku družbe, zato ga je še posebej potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.
Po raziskavi Inštituta RS za socialno varstvo so prostovoljci v letu 2004 v slovenskih nevladnih organizacijah opravili 1,3 milijona ur. To pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno zaposlenim delavcem.
Kje vse lahko prostovoljno delamo?
– v bolnicah: pomoč bolnikom in osebam s posebnimi potrebami je dragocena dopolnitev ponudbe javnih in zasebnih zavodov ter nenadomestljivo medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje bolnikov v času zdravljenja, rehabilitacije, okrevanja; prostovoljci prevzamejo vlogo družabnika, spremljevalca, sogovornika;
– Amnesty International, mednarodno gibanje 2,7 milijona ljudi, ustanovljeno leta 1961 v Londonu, ki si prizadeva za izpustitev zapornikov vesti, sojenje mučiteljem, zagotovitev pravice žrtvam, spreminjanje pravnih standardov; za svoja prizadevanja je gibanje leta 1977 dobilo Nobelovo nagrado za mir;
– Voluntariat SCI Slovenia, Zavod za mednarodno prostovoljno delo, neprofitna in nevladna organizacija, ki nudi pomoč depriviligiranim družbenim skupinam preko prostovoljcev v okoli 50 državah na vseh celinah; preko njihovega spletišča lahko iščete mednarodne in domače tabore;
– in seveda v šolah, prostovoljski tabori, različne delavnice, pomoč pri umetniških konstelacijah, delo z otroki, največja slovenska čistilna akcija itd.
Tudi pomembna referenca
Prostovoljstvo je učenje, pridobivanje znanj in kompetenc, kot so timsko delo, projektno delo, komunikacijske spretnosti, sodelovanje v demokratičnih procesih. Največ se učijo prav mladi, ki se pripravljajo na samostojno življenje in prevzemanje različnih vlog in odgovornosti v življenju.
Čeprav prostovoljstvo ni priznano kot delovna izkušnja, pridobimo na ta način ogromno znanja in izkušenj. Delodajalci ob zaposlovanju novih kadrov vse bolj iščejo prav tovrstne kompetence. Prostovoljstvo je naložba za prihodnost v več pogledih, tako za prostovoljca kot za celotno družbo.
Prihajajoče leto bo v znamenju prostovoljstva
Evropska unija je leto 2011 razglasila za Evropsko leto prostovoljstva in s tem izkazala spoštovanje milijonom prostovoljcem, ki vsak dan ustvarjajo pozitivne spremembe. Evropska komisija bo v vsaki državi članici izbrala novinarja prostovoljca, ki bo poročal o zanimivih zgodbah prostovoljcev. Vseh 27 se jih bo pridružilo karavani, ki bo obiskala vseh 27 držav članic. Začetek karavane bo 6. decembra v Bruslju. Nastale prispevke bodo v času kampanje predvajale številne evropske medijske hiše.
Ksenija Gider
Kaj menijo o prostovoljstvu, smo povprašali Slovensko filantropijo
Slovenska filantropija je nacionalna organizacija, ki koordinira mrežo prostovoljskih organizacij in na nacionalni ravni promovira prostovoljstvo, usposablja mentorje, organizatorje in prostovoljce in se trudi uveljaviti prostovoljstvo tudi na ravni države. Naša sogovornika sta Tjaša Arko, koordinatorka in izvajalka usposabljanj, zaposlena na Slovenski filantropiji in dolgoletna prostovoljka pri različnih društvih in Jaka Kovač, izvajalec usposabljanj, zunanji sodelavec Slovenske filantropije in dolgoletni prostovoljec pri različnih društvih.
1. Kako bi vi na kratko definirali prostovoljstvo?
Tjaša: »Prostovoljsko delo je delo oziroma aktivnost, ki ga opravimo za nekoga drugega. Zanj se sami odločimo in v zameno ne pričakujemo plačila ali kakršnekoli materialne koristi. Kot prostovoljci lahko pomagamo drugim ljudem, lahko pa tudi delamo za splošno javno korist. Kadar delamo v okviru prostovoljskih organizacij, govorimo o organiziranem prostovoljnem delu oziroma prostovoljskem delu.«
2. Če se osredotočimo na mlade do 30 let, se pravi študente, kakšen je delež te starostne skupine v primerjavi z mlajšimi in starejšimi? Se študentje radi odločajo za prostovoljstvo?
Tjaša: »Med prostovoljci je veliko študentov. Mnogi izmed njih so se pridružili najrazličnejšim organizacijam že v srednješolskih časih, saj imajo srednje šole prostovoljstvo dobro organizirano. Preko prostovoljskih dejavnosti mladi aktivno sooblikujejo življenje v družbi. Mnogi so aktivni na mladinski sceni, kulturnih področjih, delajo z ljudmi v stiskah, nudijo učno pomoč, vodijo in izvajajo najrazličnejše tabore in letovanja. Študentje preko prostovoljskih del pridobivajo tudi praktična znanja, ki jih v okviru študija primanjkuje, in preizkušajo teorije v praksi. Menim, da je največ aktivnih prostovoljcev med upokojenci, tem pa sledijo študentje in dijaki. Takšno razmerje je tudi logično, saj imajo upokojeni več časa, preko prostovoljskih aktivnosti pa so še vedno aktivni v družbi.
Med študenti je še vedno veliko takšnih, ki jih prostovoljsko delo ne zanima. Pogoj za prostovoljsko delo je svobodna odločitev. Včasih posameznika pritegne povabilo prijatelja, ki je že prostovoljec, ali pa dobro organizirane akcije, kot so Očistimo Slovenijo in Dan za spremembe. Takrat se mnogo študentov pridruži enodnevnim aktivnostim.
Pogosto so študentje tudi zelo zaposleni in ob študiju še delajo, tako da jim ostane manj časa za prostovoljstvo. Vsekakor pa je pomanjkanje časa včasih le slab izgovor, tisti, ki imajo željo po prostovoljskih aktivnostih, si zanje najdejo čas.«
3. Na katerih področjih je prostovoljstvo dobro pokrito in kje primanjkuje največ prostovoljcev?
Tjaša: »Veliko prostovoljstva se dogaja v okviru posameznih društev in organizacij. Kakšno je povpraševanje, je možno preveriti na strani prostovoljstvo.org, kjer organizacije sproti objavljajo potrebe po prostovoljcih.«
Jaka: »Mislim, da je primanjkljaj prostovoljcev predvsem na področjih, do katerih imajo ljudje še vedno veliko predsodkov. Igranje z otroki in izvajanje kreativnih delavnic se sliši bolj privlačno kot administrativna dela in promocija na stojnicah. Pogosto imajo težave tudi majhne, ne toliko poznane organizacije, za katere potencialni prostovoljci preprosto ne vedo. Tudi tu je lahko v pomoč spletna stran prostovoljstvo.org, na kateri so objavljene potrebe po prostovoljskih delih. Prav tako se lahko preko spletne strani naročite na prostovoljske novičke in pogledate organizacije, ki so v Slovenski mreži prostovoljskih organizacij.
Zanimivo področje, na katerem je zadnja leta velik odziv, so Študentske brigade, kjer je prostovoljno delo prežeto z druženjem in zabavo.«
4. Koliko časa tedensko/mesečno/letno porabijo mladi v ta namen?
Jaka: »Zelo odvisno, od nekaj ur na leto do nekaj ur na dan. Nekateri se za prostovoljsko delo odločijo le med poletjem, ko imajo več prostega časa in odidejo na kak prostovoljski tabor, največ je tistih, ki prostovoljskemu delu namenijo nekaj ur tedensko, imeli smo pa tudi že primer, ko je prostovoljec v organizaciji prebil skoraj več časa kot ostali zaposleni.«
5. Zakaj ljudje delamo prostovoljno, kakšni so motivi?
Tjaša: »Ljudje delajo prostovoljno iz različnih motivov. Najpogosteje se odločajo za delo, ki jih zanima ali privlači in kjer lahko delijo svoja znanja ter izkušnje. Posamezniki se odločijo za to delo, ker želijo spremeniti nekaj na svetu, pa naj bo to življenjska zgodba posameznika ali ustvarjanje lepšega sveta za vse. Prostovoljci veliko dajejo in ob tem tudi veliko prejemajo. Tako ostajajo aktivni tudi zaradi koristne uporabe prostega časa in druženja, pridobivanja novih znanj in izkušenj, pa tudi osebnostne rasti. Koliko prostovoljci dobijo, lahko začutite takrat, kadar ste v njihovi družbi, saj gre pogosto za ljudi, ki se znajo veseliti življenja in jih to, da del svojega časa namenijo za nekoga drugega, polni z energijo.«
Jaka: »Menim, da gre pogosto tudi zato, da imajo ljudje dovolj le pritoževanja ter kritiziranja in želijo narediti nekaj konkretnega, stopiti v akcijo.«
6. Prostovoljstvo je mladim tudi lepa referenca. Beležite tudi takšne primere, da delajo zgolj zaradi referenc?
Tjaša: »Menim, da se nekateri študenti odločijo za prostovoljsko delo tudi zaradi referenc. A če jim je referenca edini motiv, kaj kmalu odnehajo, saj prostovoljsko delo zahteva tudi veliko odgovornosti. Vsekakor pa je prostovoljsko delo velika referenca za prihodnost. Sama poznam mnoge prostovoljce, ki niso imeli nobenih težav pri iskanju službe, saj so preko prostovoljskega dela pridobili veliko kompetenc, ki so jih lahko prenesli v službeno okolje.«
Ksenija Gider
Prostovoljstvo, zakaj in kje?
Mnenja študentov prostovoljcev
Katja, 23 let
»Glavni motiv prostovoljstva je seveda občutek, ki ga imaš po opravljenem delu. Veš, da si naredil nekaj dobrega za človeka, ki je potreben pomoči. Takšno delo te notranje bogati. Zelo lep je občutek, ko vidiš, da si nekomu olajšal muke pri učenju, ga poslušal, se z njim pogovarjal. Prostovoljno delam na Slovenski filantropiji. Ker sem študentka slovenskega jezika in književnosti sem se odločila, da uporabim in posredujem svoje znanje na tem področju. Vsak teden po dve šolski uri pomagam fantu iz Afganistana pri učenju slovenščine.«
Nuša, 21 let
»Aktivno prostovoljstvo me spremlja sedem let znotraj najrazličnejših ustanov, organizacij ter društev (Center za pomoč mladim Maribor, Dom Danice Vogrinec Maribor, Center za sluh in govor, Društvo študentov psihologije, Lion’s club, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor itd.). Vsi ponujajo raznoliko paleto dela in populacijo ljudi, kar je meni največji čar prostovoljnega dela – raznolikost. Zakaj imenujem prostovoljstvo – »aktivno prostovoljstvo«? Skozi vsa ta leta sem spoznala, da mi ponuja prostovoljstvo izkušnje, pomembne za osebni razvoj, uresničevanje akademskih želj, idej ter priložnosti za učenje neformalnih veščin. Hkrati pa ponuja, kar je zame najpomembnejše, iskanje tesnih prijateljskih stikov s tistimi, ki prav tako kot jaz, potrebujejo izkušnjo. Izkušnje, ki jim bodo doprinesle k življenjski popotnici. Prostovoljstvo zame predstavlja pomoč drugim, brez pričakovanja hvaležnosti in nagrad. Prostovoljstvo je dajati nevidno.«
Tomaž, 24 let
»Sem študent slovenskega jezika s književnostjo. Kot prostovoljec sem deloval že v času srednje šole na osnovni šoli, kjer se usposabljajo in učijo otroci s posebnimi potrebami. Ker me delo z otroki zelo veseli in me ves čas tudi navdušuje, se me je v času študija spet polotila želja, da bi prostovoljno pomagal drugim in delal v korist naše družbe. Tako sem postal prostovoljec v mariborskem Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, kjer je prostovoljsko delo zelo dobro organizirano. Že lani sem nudil učno pomoč na Centru za sluh in govor, letos pa sem se odločil še za pomoč pri izpeljavi delavnic za učence in dijake. Prostovoljsko delo je tako postalo pomemben del mojega življenja. Kot prostovoljec sem pridobil celo paleto neprecenljivih izkušenj. Sam sem osebnostno zrasel, pridobil na samozavesti in se naučil mnogo življenjskih modrosti.«
Zoltan Samu, 26 let, Madžarska, prostovoljec Evropske prostovoljne službe
»Moje vsakdanje življenje doma je postajalo preveč ustaljeno v tirnicah in zaželel sem si sprememb. EVS je odlična priložnost, kako se naučiti novih praktičnih znanj in veščin. Čudovito je spoznavati nove obraze, drugo kulturo, se učiti jezika in preko vsega tega spoznavati bolje tudi sebe. Upam, da bom po vrnitvi v domovino nadaljeval s študijem na fakulteti in se tudi svoje službe lotil z novo energijo in drugim pristopom. Delam v verjetno najboljši organizaciji na svetu, v Pekarni-magdalenske mreže v Mariboru. Je krasen prostor, kjer se srečujeta dve polji, kultura in mladinsko delo. Daje mi veliko izkušenj in priložnosti spoznavati nove ljudi, za nekaj časa živeti drugačno življenje in se ob tem tudi zabavati.«
Ksenija Gider
