Študentska svetovalnica – zavrnjena vloga za pridobitev državne štipendije

Vprašanje:

Pozdravljeni!

Na internetu sem zasledila, da nudite brezplačno pravno pomoč študentom in zato vam pišem glede mojega problema v zvezi s štipendijo. Pred nekaj dnevi sem namreč dobila odločbo Centra za socialno delo, s katero je bila zavrnjena moja vloga za pridobitev državne štipendije, in me sedaj zanima, kakšne možnosti imam za pritožbo zoper to odločbo. Vsak vaš nasvet mi bo zelo pomagal.

Že vnaprej se vam lepo zahvaljujem.

Lep pozdrav, Mojca!

Odgovor:

Zdravo Mojca!

V zadnjem času prihaja na naš naslov kar veliko podobnih vprašanj glede štipendij, saj ima precej študentov oziroma študentk na žalost enake težave kot ti. Ker si nam napisala zelo malo podatkov glede tvoje vloge in odločbe Centra za socialno delo, ti bom v nadaljevanju na splošno napisal vse, kar je potrebno vedeti pri pisanju pritožbe.

Naj takoj na začetku povem, da se pri postopku dodeljevanja državnih štipendij uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da se tudi v pritožbenem postopku uporabljajo te določbe.
Sedaj pa ti bom povedal pomembne stvari v zvezi s pritožbo, vključno s pritožbenim rokom, pritožbenimi razlogi ter osnovnimi navodili za pisanje pritožbe.

ZUP v 235. členu ureja pritožbeni rok za vložitev pritožbe, in sicer je v tem členu določeno, da ima stranka v postopku za pisanje oziroma vložitev pritožbe 15 dni časa od dneva vročitve odločbe, torej od dneva, ko si ti prejela odločbo Centra za socialno delo o zavrnitvi. Pozorna bodi na to, da ne zamudiš pritožbenega roka, saj v nasprotnem primeru tvoje pritožbe ne bodo obravnavali.

Najbolj pomembna stvar pri pisanju pritožbe so pritožbeni razlogi. Posamezno odločbo je mogoče izpodbijati iz enega ali več pritožbenih razlogov, potrebno pa jih je navesti v pritožbi in natančno obrazložiti ter podkrepiti z dokazi, bodisi s tistimi, ki so že bili predloženi organu prve stopnje, v tvojem primeru Centru za socialno delo, bodisi novimi dokazi, ki jih ni bilo mogoče navesti v prvi prošnji. Izbereš samo tiste pritožbene razloge, ki so bili dejansko prisotni pri tvojem odločanju o vlogi za štipendijo.
Pritožbene razloge ZUP navaja v 237. členu in so lahko trije:
1. napačna uporaba materialnega predpisa oziroma neuporaba predpisa, ki bi moral biti uporabljen po 1. alineji 1. odstavka 237. člena ZUP-a,
2. nepopolna ali napačna ugotovitev dejanskega stanja po 2. alineji 1. odstavka 237. člena,
3. kršitev pravil postopka po 4. alineji 1. odstavka 237. člena ZUP-a.

Pritožbeni razlog napačne uporabe ali neuporabe materialnega predpisa je podan takrat, ko Center za socialno delo ni uporabil materialnega predpisa, ki bi ga moral uporabiti, ampak je uporabil napačen materialni predpis, ki ga v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Ali pa je Center za socialno delo uporabil pravi materialni predpis, vendar ga je napačno razumel in tolmačil ter zato uporabil nepravilno. Materialna predpisa, ki prideta v poštev v tvojem primeru, sta Zakon o štipendiranju ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij.
Konkreten primer napačne uporabe materialnega predpisa bi bil recimo to, da je Center za socialno delo pri tebi napačno uporabil 1. odstavek 48. člena Zakona o štipendiranju, v katerem je določeno, da se štipendistu izplačuje štipendija, kljub temu da ni napredoval v višji letnik, če ponavlja letnik zaradi opravičenih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva. Če bi ti letnik ponavljala ravno iz teh razlogov, bi to pomenilo, da si upravičena do izplačevanja štipendije za letošnje študijsko leto.

Do nepopolno ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja pride v primeru, da Center za socialno delo napačno ugotovi kakšno dejstvo, ki je podlaga za odločitev, oziroma ni upošteval kakšnega dejstva in zato pride do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, oziroma ne ugotavlja vseh pravno pomembnih dejstev ali pa so dejstva nepopolno, pomanjkljivo ugotovljena. Zaradi takega ravnanja je odločitev, ki jo je sprejel Center za socialno delo, nepravilna. Od popolno in pravilno ugotovljenih dejstev je namreč odvisna pravilna rešitev tvoje vloge za pridobitev državne štipendije. Če Center za socialno delo tega ne stori, gre za kršitev temeljnega načela materialne resnice.
To bi bilo, če je Center za socialno delo npr. upošteval nek dohodek, ki ga nisi prejemala, oziroma je nepravilno upošteval višino nekega dohodka. Do napak prihaja tudi pri ugotavljanju družinskih članov, pri ugotavljanju izpada periodičnih dohodkov, ki jih tvoja družina ne prejema več, oziroma je nek periodični dohodek nadomestil drug dohodek, pri ugotavljanju oddaljenosti kraja študija od kraja bivanja itd. Iz obrazložitve odločbe lahko razbereš, katera dejstva je Center za socialno delo upošteval ter kaj je iz njih izpeljal, ter na podlagi tega lahko ugotoviš, kje je storil napako. Pri obrazložitvi tega pritožbenega razloga napiši, kaj je Center za socialno delo napačno oziroma nepopolno ugotovil, ter nato napiši pravo dejansko stanje, ki bi moralo biti ugotovljeno. Lahko tudi citiraš navedbe iz obrazložitve odločbe ter nato napišeš tisto, kar po tvojem mnenju drži. Dobro je, če takim navedbam priložiš še dokazila, ki potrjujejo tvoje navajanje, če jih seveda še nisi.

Pritožbeni razlog kršitev pravil postopka zajema vse kršitve pravil ZUP-a. Kršitev nastane zaradi nepravilnosti oziroma kršitve procesnega prava, ki se lahko kaže v izvedbi postopka pred izdajo odločbe ali v sami odločbi, pri čemer se upoštevajo le bistvene kršitve pravil postopka, torej kršitve, ki so vplivale na odločanje v zadevi. Bistvene kršitve so lahko relativne ali absolutne. Za absolutne se šteje, da vedno pripeljejo do kršitve pravil postopka, relativna bistvena kršitev pa je vsako neupoštevanje pravil postopka, ki bi moglo vplivati na odločitev v zadevi, vendar mora obstajati vzročna zveza med nepravilno odločitvijo in kršitvijo postopka.
Primeri kršitev pravil postopka bi lahko bili npr., če odločba nima obrazložitve, oziroma nima vseh sestavin obrazložitve, kar je najbolj pogosta kršitev pravil postopka pri študentih, če je organ odločbo izdal prepozno, če je odločala oseba, ki nima pristojnosti za odločanje, če v odločbi ni datuma izdaje odločbe, … Kot že rečeno, pa morajo biti vse te kršitve take, da vplivajo na pravilno odločitev o zadevi.

Naj še nekaj besed namenim obrazložitvi pritožbe. Obrazložitev je najbolj pomembna sestavina pritožbe. Zato morajo biti v obrazložitvi navedeni in utemeljeni vsi pritožbeni razlogi, zaradi katerih se pritožuješ, hkrati pa moraš te pritožbene razloge dovolj dobro razdelati in argumentirati ter jih podkrepiti z dokazili. Le tako ti lahko uspe s pritožbo. Obrazložitev je najbolj smiselno razdeliti glede na pritožbene razloge, kolikor jih pač je, in vsakega posebej natančno obrazložiti.
V kolikor bi v pritožbi želela priložiti nove priloge oziroma dokazila, moraš obvezno napisati in utemeljiti, zakaj jih nisi mogla priložiti že prej in zakaj jih dodajaš zdaj. Prav tako je pomembno, da so dejstva in dokazi, ki jih dokazuješ z novimi prilogami, obstajali že v času odločanja Centra za socialno delo o tvoji vlogi, saj v nasprotnem primeru novih dejstev in dokazov ni mogoče navajati.

Za konec pa še eno opozorilo, saj pri pošiljanju pritožb zoper odločbe o štipendiranju velja ena izjema. Pritožba se naslovi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pritožbeni organ pri štipendijskih razmerjih, vendar pa ne glede na to, da je pritožba naslovljena na Ministrstvo, pritožbo pošlješ na pristojni Center za socialno delo v kraju tvojega stalnega prebivališča in potem oni pritožbo posredujejo Ministrstvu.

Glede na napisano zgoraj ti predlagam, da sedaj dobro pregledaš odločbo o zavrnitvi, ugotoviš, kateri pritožbeni razlogi pridejo v poštev pri tebi, ter jih dobro obrazložiš in utemeljiš v pritožbi. Lahko pa se tudi osebno oglasiš v naši svetovalnici, kjer ti bomo pomagali z osnutkom take pritožbe, prav tako pa ti bomo pritožbo pregledali, pokomentirali in po potrebi tudi popravili ali dopisali.

Želim ti čim več uspeha s pritožbo.

Jure Ajdovec, pravno svetovanje