Študentska Svetovalnica – obvezna predavanja?

University students study in a classroom with male lecturer
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Živijo!
Sem bodoča študentka in me malce skrbi, kako je s prisotnostjo na predavanjih, slišala sem, da po novem ne smeš manjkati na nobenem predavanju. Je to res in ali te lahko izpišejo iz fakultete, če ne obiskuješ predavanj? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem! Lep pozdrav, Nina

Pozdravljena Nina!
Z uvedbo bolonjske reforme študijski programi (predvsem 1. stopnje) tako ali drugače uvajajo obveznost obiskovanj predavanj in vaj, pri čemer določajo različne ukrepe za izpolnjevanja te obveznosti in različne sankcije za njeno neizpolnjevanje. Pogosto je sankcija to, da ni dopusten pristop k izpitu ali da se študentu ne priznajo KT za to obveznost, izpisati pa te ne morejo, tako da kar brez skrbi. Na večini študijskih programov je zahtevana 80 % prisotnost, ponekod pa tudi do 100 % prisotnost (predvsem na vajah, na naravoslovnih smereh). Želim ti lep in uspešen pričetek študijskega leta!

Pozdravljeni!
Sem študent 1. letnika in že eno leto se srečujem s kreditnimi točkami, vendar ne vem natančno kaj ETCS pravzaprav pomeni in kaj te točke sploh pomenijo, mi lahko vi kaj več poveste o tem? Zanima me pa tudi, če je na vseh fakultetah za vpis v višji letnik treba pridobiti isto število točk? Najlepša hvala! Miha
Živijo Miha!
Študijske obveznosti so v študijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS, kar je kratica za European Credit Transfer System. ECTS točke so točke, ki naj bi vrednotile študentovo delo pri posameznem predmetu (1 kreditna točka je med 25 in 30 ur obremenitev študenta). Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. Praviloma je za vpis v višji letnik treba pridobiti vse kreditne točke, razen če fakulteta s pravili to uredi drugače. Na večini fakultet tako lahko študentje napredujejo tudi z manj kot 60 ECTS, vendar ne manj kot 50 ECTS. Lep pozdrav!

Pozdravljeni!
Moje ime je Maša, letos se vpisujem v 1. letnik fakultete, ki je precej oddaljena od mojega kraja. Na dom sem zelo navezana in skrbi me, kako se bom znašla v novem okolju in ob novih ljudeh. Mi lahko ponudite kakšen nasvet, da mi bo v prvih mesecih v popolnoma novem okolju lažje? Za pomoč se najlepše zahvaljujem!
Živijo Maša!
Marsikateri študent se je odločil za študij na fakulteti, ki je od njegovega stalnega prebivališča oddaljena toliko, da mora živeti v svojem stanovanju ali si študentsko sobo v študentskem domu deliti z drugimi. Za te študente je prehod iz srednje šole na fakulteto še nekoliko težji. Ni več mamine roke, ki bi pripravila kosilo ali postlala posteljo, nikogar, ki bi te opomnil, da je treba odnesti smeti ali poslati določen obrazec na specifičen naslov. Določenim tovrstna osamosvojitev ustreza, za druge predstavlja težavo, vsem pa verjetno predstavlja pomembno iniciacijo v svet odraslih. Stres ob spremembi okolja bi lahko omilili s tem, da ohranimo stike s prijatelji iz domačega mesta, če obstaja možnost, pa lahko s kom izmed njih skupaj celo živimo. Domačnost svojega okolja si lahko pričaramo tudi s tem, da si študentsko sobico opremimo s svojimi stvarmi, npr. z ljubimi posterji ali slikami, z rožami, morda pa tudi s kakšno ribico. V novo okolje se bomo morda lažje vživeli, če se bomo vključili v kakšno izmed številnih prostočasnih dejavnosti, ki so na voljo. Te lahko med drugim najdemo tudi na spletni strani ŠOU šport: http://www.sousport.si/.
Pri prehodu nam bodo pomagala nova poznanstva, pogovori s prijatelji in zaposlitev s študijskimi obveznostmi. Pri privajanju na novo okolje se lahko obrnemo tudi na tutorje študente na svoji fakulteti. Nekateri se na novo okolje privajajo dlje časa kot drugi, vsekakor pa lahko hitro odkrijejo stvari, ki nas veselijo.
Če boš potrebovala še kakršno koli pomoč, pa se kar obrni na nas! Lep pozdrav,
Brigita Grbin, socialno svetovanje in Mojca Majerle, psihološko svetovanje.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.