Spremembe, ki s tem nastopijo, nekateri sprejmejo z lahkoto, druge to vznemiri. Vseh pa se spremembe dotaknejo – za vsakogar je namreč lažje (ne pa nujno lepše) živeti v predvidljivem in zanesljivem vsakdanjiku brez večjih pretresov.
Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se na prehod dobro pripravimo. To storimo tako, da se o vseh spremembah dobro informiramo. En izmed dobrih načinov je seveda ravno branje tega priročnika!
Na drugi strani so zelo pomembni socialni stiki – potrudite se čim prej navezati stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče ‘kolegi’), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost. Nikar pa na ta račun ne pozabite povsem na svoje ‘stare’ prijatelje iz srednje šole!
V veliko, res veliko pomoč so vam lahko tudi dobri tutorji, pa starejši kolegi iz istega faksa – če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi naredili …
Nenazadnje – pogovorite se s starši. Čeprav se nam včasih zdi, da so nam vse, kar so nam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali pa sploh nikoli, smo lahko presenečeni, da nam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malce tvegamo in se z njimi o stvareh, ki nas težijo, odkrito pogovorimo.
Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kako knjigo s področja osebne rasti.
Morda se vam zdi vse napisano pretirano in mislite, da večjih težav pri prehodu ni. Morda za precejšen del izmed vas res ne (ali pa težave hitro minejo), vseeno pa boste morali osvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi vsaj malo olajšali?
Kaj kmalu se po začetku študijskega leta začnejo tudi prva preverjanja znanja in ker se večina ne privadi novemu sistemu kar takoj, so pogosteje kot kasneje v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakega neuspeha. Vendar vedite – začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.
Morda se vam bo čez nekaj časa zazdelo, da niste izbrali pravega faksa, torej, da niste dobro razmislili o njegovi izbiri, morda precenili svojo delavnost, ali pa jo nemara celo podcenili ali kaj podobnega, imate še vedno možnost in pravico enkrat tekom študija spremeniti študijski program (se torej prepisati na drug faks). Tudi tukaj vam svetujem, da se pred tem korakom posvetujete z usposobljenimi svetovalci.
Kako torej začeti? Predvsem – pogumno in brez strahu, z nekaj priprave pa bo to še precej lažje!
Blaž Božnar