Študentje lahko bivajo v študentskih domovih, v dijaških domovih, pri zasebnikih s subvencijo, lahko pa si iščejo sobo na prostem trgu. Slednje predstavlja precej veliko finančno breme.
Študentski dom
Študent priporočeno pošlje ali osebno odda Prošnjo za sprejem pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču. Spoštovati je treba navodila in roke, da ne izpadejo zaradi formalnih razlogov. Pisarna za študentske domove pošlje študentu odločbo o izpolnjevanju pogojev in doseženem številu točk ter objavi na spletu prednostna seznama za vseljevanje (ločeno po spolu). Pridobljena pravica bivanja še ne pomeni dejanske pridobitve postelje v študentskem naselju. Glede na proste kapacitete prejme študent po vrstnem redu s prednostnega seznama obvestilo o napotitvi za vselitev. Študent se je dolžan vseliti v treh dneh od prevzema obvestila, drugače izgubi pravico do bivanja.
Pogoji za pridobitev pravice do subvencioniranega bivanja so slovensko državljanstvo, status študenta, materialni položaj družine, uspeh, oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane (več kot 25 kilometrov), pogoj pa je tudi, da študent še ni bil izključen iz študentskega doma. Dodatne točke lahko pridobi za izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti, posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne okoliščine.
Cena stanarine je od doma do doma različna, seznam vseh si lahko ogledate na http://www.stud-dom-lj.si/si/domovi/stroski/CENIKdomovi.pdf.
Julija 2010 je bila najnižja stanarina 39,24 EUR, najvišja pa 119,58 EUR.
Bivanje pri zasebnikih
Če študent izpolnjuje pogoje za sprejem v študentski dom, pa v domu ne želi bivati, lahko najame stanovanje pri zasebnikih. Do subvencije so upravičeni tisti študenti, ki izpolnjujejo merila za sprejem v študentski dom. Študent, ki želi prejemati subvencijo, mora oddati prošnjo za sprejem bivanja v študentskih domovih, katera velja tudi za zasebnike, ki te sobe oddajajo. Na obrazcu navede, da želi bivati pri zasebnikih, ter tako zaprosi za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Študentje, ki bodo izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, bodo lahko sklenili pogodbe za bivanje le pri tistih zasebnikih, ki se bodo v roku prijavili na javni razpis za najem zmogljivosti, ustreznih za bivanje študentk in študentov za posamezno študijsko leto. Del najemnine tako krije država. Najemnina lahko trenutno znaša najmanj 45 EUR in največ 105 EUR. Država prispeva 40 EUR.
Tudi najemodajalec mora izpolnjevati določene pogoje: stanovanjske razmere morajo biti ustrezne (ogrevanje, uporaba kopalnice in kuhinje), podpisati mora pogodbo s študentskimi domovi in s študentom ter prijaviti njegov začasni naslov.
Več informacij na. http://www.stud-dom-lj.si/si/razpisi/zasebniki/.
Pasti pri najemu stanovanja
Če najemate stanovanje pri zasebnikih, morate paziti na pogoje, ki jih nemalokrat postavlja lastnik stanovanja. Velikokrat se zgodi, da lastniki stanovanj sklenejo s študenti pogodbo v neformalni obliki ali samo ustno, dogovorijo se za plačevanje najemnine, nekateri pa si omislijo tudi varščino za predčasen odhod iz stanovanja ali za poškodovanje inventarja (obraba tal, razbita posoda …). Vse to je možno, saj so študenti zaradi svojega položaja v slabši poziciji, lastniki stanovanj pa njihovo neizkušenost in mladost izkoristijo. Zato je treba skrbno izbrati ponudnika in se z njim natančno pogovoriti o najemnem razmerju. V PIP študentskem pravnem in informacijskem centru ti lahko pri tem svetujejo in posredujejo tudi tipske najemne pogodbe.
Cena enoposteljne sobe se giblje od 150 EUR naprej, dvoposteljne od 120 EUR. Vendar so cene lahko zelo različne. Pomembna je lokacija, starost stanovanja, velikost, opremljenost. Iskanja pa naj se študentje lotijo čim prej, saj je julija in avgusta ponudba največja, cene pa nekoliko nižje.
Pomoč pri iskanju sob:
– http://www.svetovalnica.com/sobe/
– http://www.dostop.si/kamrica.aspx
– http://www.uni-info.si/
– http://www.studentski.si/info_sobe.php
Bodite pozorni:
– da najemnik (študent) in najemodajalec (lastnik) skleneta pisno najemno pogodbo, ki mora vsebovati vse bistvene sestavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona, najemno pogodbo mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z najemodajalčevim soglasjem registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad MOL), ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem uradu,
– študent mora na tem naslovu prijaviti začasno bivališče, kar stori na upravni enoti, na območju katere se nahaja stanovanje, v katerem bo v bodoče živel,
– pomembno je, da stranki v pogodbi čim natančneje definirata medsebojne pravice in obveznosti,
– najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji.
Ksenija Gider
