Študentski s. p., izraz, ki formalno ne obstaja, se pa pojmuje kot popoldanski s. p.
Po besedah Jureta Ajdovca, Študentska svetovalnica, pravno svetovanje, to v praksi pomeni, da nekdo opravlja dejavnost s. p.-ja poleg neke druge, glavne dejavnosti – dopolnilna dejavnost. Za dopolnilno dejavnost je pogoj, da je posameznik že nekje v delovnem razmerju ali pa da ima status študenta oz. da ima že nekje urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Pridobitev statusa
Zlatko Ratej, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje: »Za pridobitev statusa samostojnega podjetnika so potrebne tri prijave in sicer prijava v poslovni register (AJPES), prijava na DURS in prijava na ZZZS. Vse prijave pa se lahko enostavno opravijo kar preko e-VEM točke ali s pomočjo podjetniških svetovalcev na VEM točkah, kjer postopek že nekaj let poteka brezplačno.«
Prispevki
Po Zlatku Rateju, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje, se do februarja 2009 prispevki med tistimi, ki so imeli status s. p., ki opravlja dopolnilno dejavnost, niso razlikovali. Od februarja 2009 naprej pa ZZZS ločuje s. p.-je, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, v dve skupini. V prvi so tisti, ki delajo več kot 40 ur na teden, v drugi pa tisti, ki delajo manj kot poln delovni čas. Stroški prispevkov za študente, upokojence in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, znašajo 30,33 evrov (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), doda pa se jim tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje, kar aprila znese 98,74 evrov. Zgoraj našteti pavšalni prispevki za april torej znašajo 129,07 evrov. Priporočljivo pa je plačevanje tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj študentje niso več zavarovani s strani staršev. To zavarovanje se plačuje zavarovalnicam. Trenutno je mesečni znesek za tovrstno zavarovanje 23,25 evra. Tako je treba 129,07 evrom prišteti še omenjeni znesek, kar pomeni, da dobimo znesek 152,32 evra.
»Sama pridobitev statusa s. p. predstavlja obliko samozaposlitve in zato študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Tako izgubi pravico bivanja v študentskem domu, prav tako izgubi morebitno štipendijo in odvisno od pravil posameznega študentskega servisa tudi pravico do dela prek študentskega servisa. Prav tako pa ima pridobitev statusa s. p. negativne posledice tudi na davčnem področju, saj študenta starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini. Prav tako ne more uveljavljati študentskih davčnih olajšav, saj ne more več delati preko študentskega servisa. Študent, ki se bo odločil za s. p., bo tudi moral voditi lastno računovodstvo. To predstavlja dodaten mesečni oziroma letni strošek v primeru, da računovodstva ne bo vodil študent sam. Prav tako bo moral tak študent odpreti transakcijski poslovni račun in plačevati stroške vodenja takega računa.« Zlatko Ratej, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje.
Mojca Buh
