Na petkovi konferenci o študentskih vprašanjih je minister dr. Ivan Svetlik izpostavil, da bo z uveljavitvijo Zakona o malem delu in ukinitvijo študentskega dela povečalo število rednih zaposlitev za kar 30.000. Izjava ministra je zavajajoča in osnovana brez vsakršnih analiz in dokazuje nerazumevanje sistema študentskega dela tako s strani ministra dr. Ivana Svetlika kot predsednika Vlade RS Boruta Pahorja.
Neprimerno je študentsko delo primerjati z rednimi zaposlitvami, saj je v jedru študentsko delo občasne in začasne narave. Že sam izračun o možnem številu rednih zaposlitev izhaja iz predpostavke, da se celotni obseg študentskega dela, ki je v letu 2008 znašal za 338 milijona evrov preračuna v zaposlitve na podlagi minimalne slovenske mesečne plače, ki je v marcu 2010 predstavljala 734 evrov bruto. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je bilo v letu 2007 kar 1.050.000 realiziranih napotnic za različna opravila. Med seboj je nemogoče primerjati in seštevati študente in delodajalce in iz teh ustvarjati redne zaposlitve. Takšen izračun je ustvarjen na podlagi predvidevanj, da lahko 5 različnih študentov, ki so opravili delo pri petih različnih delodajalcih pomeni eno redno zaposlitev.
Že hitra primerjava pokaže, da bi 30.000 zaposlenih moralo letno sprejeti ali opraviti 35 različnih del, kar pomeni, da bi moral vsak teden opraviti delo pri drugem delodajalcu, takšna oblika dela pa jasno spada v definicijo prekernega dela in ne redne zaposlitve.
