Socialno vključevanje in zaposlitev je za mlade ena izmed osnovnih nalog, ki jih morajo opraviti na prehodu v odraslost. Čas od zaključka šolanja pa do prve zaposlitve pa je lahko precej dolg. Še posebej težko dobijo zaposlitev za nedoločen čas.
Težak vstop na trg dela
Trendi in dogajanje na področju trga delovne sile so v Sloveniji podobni državam v EU, kjer izrazito prevladujejo zaposlitve za določen čas. Zato je prehodov v in iz zaposlitve pri mladih bistveno več kot pri starejši delovni sili. Vzrokov za brezposelnost mladih je več. Prvi je neskladje med potrebami na trgu delovne sile in izobrazbeno strukturo. Velik naval beležijo družboslovne fakultete, vseh trg dela zato ne zmore sprejeti. Po drugi strani pa primanjkuje naravoslovnih profilov (računalništvo, strojništvo, matematika, fizika ipd.). Svoje doprinese še ugled nekaterih poklicev v družbi in predstava o njih.
Ali mi kadrovska štipendija zagotavlja zaposlitev?
Strokovnjaki poudarjajo, da so pri nas premalo izkoriščene kadrovske štipendije, tako s strani delodajalcev kot študentov. V povprečju je realiziranih le četrtina razpisanih, sofinancirane kadrovske štipendije v številu vseh kadrovskih zavzemajo nižji delež, kot bi ga lahko. Problem je nesorazmerje med potrebami delodajalcev in številom študentov na programu, za katerega štipendiranje je zainteresiran delodajalec. Del razpisanih štipendij tako vsako leto ostane nepodeljenih, saj ni dovolj kandidatov. Nekateri študentje se ne želijo vezati k zaposlitvi pri določenem delodajalcu, kar je zakonska zahteva za vse posredno in neposredno sofinancirane kadrovske štipendije. Študente skušajo stimulirati in usmerjati za študij na smereh z deficitarno ponudbo, da bi se zagotovili gospodarstvu ustrezno kvalificirani kadri za prenos novih znanj in tehnologij v smeri pospešitve razvoja produktov in storitev.
Sklad kadrovskih štipendij beleži največje povpraševanje delodajalcev za področje strojništva, elektrotehnike in energetike.
Nekateri nadaljujejo akademsko pot kot mladi raziskovalci
Usposabljanje mladih raziskovalcev financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ob podiplomskem študiju so vključeni v raziskovalno delo na programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih. So v rednem delovnem razmerju za določen čas. Agencija zagotavlja sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij. Sredstva za njihovo usposabljanje se dodelijo za določen čas, za doktorat znanosti do največ tri leta in šest mesecev po novem bolonjskem študijskem programu (novi program).
Merila za ocenjevanje in sprejem so povprečna študijska ocena vseh izpitov in vaj, opravljenih mora biti vsaj 80 % vseh izpitov in vaj na dodiplomskem študiju, že zaključen znanstveni magisterij, vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva, prejete nagrade oziroma priznanja, objavljeni članki in sodelovanje pri raziskovalnem delu.
Absolvent – aktiviraj in zaposli se!
Zavod RS za zaposlovanje je z ukrepom Absolvent – aktiviraj in zaposli se sprejel ukrep za pomoč absolventom pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Nastal je na predlog ŠOS za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih diplomantov. Namen projekta je olajšati vključevanje diplomantov na trg dela ter okrepiti povezovanje gospodarstva in izobraževanja. V program se lahko vključijo absolventi na najmanj VII. stopnji izobrazbe oziroma najmanj 2. bolonjski stopnji. MDDS je predlog vključilo v svoj program in zagotovilo sredstva. Absolventom naj bi s tem izboljšali zaposlitvene možnosti pri prvi zaposlitvi in omogočili lažjo vključitev na trg dela. V projektu je za obdobje 2009-2011 na voljo skupaj 2,7 milijona EUR, načrtuje pa se vključitev 600 oseb v usposabljanje in zaposlitev.
Z zaposlitvijo pričakuješ dostojno plačo
Za privatna podjetja velja, da je najbolj pomembno, koliko lahko oni tebe oziroma ti njih »prodaš«, koliko podjetju doprineseš. Med zaposlenimi so lahko velike razlike. Veliko pomeni, da si iznajdljiv, samostojen, se hitro učiš, pomemben je tudi odnos do sodelavcev, kako se vključiš v skupino in drugo. Plače ne boš dobil višje od višine prihodka, ki si ga ustvaril. Nemalokrat se zgodi, da te delodajalec s tvojim znanjem z veseljem zaposli, vendar na delovno mesto z nižjo stopnje izobrazbe. Ali se splača počakati na svoji izobrazbi primerno delovno mesto ali vzeti tudi tako službo, mora presoditi vsak sam. Za »državne službe« pa se pred razgovorom lahko pozanimaš, kakšna je izhodiščna plača za določeno delovno mesto.
Poklici prihodnosti
Švicarski raziskovalni inštitut Prognos je izvedel raziskavo o poklicih, po katerih bo do leta 2020 največje povpraševanje.
To so:
– medicinska sestra
– zdravnik
– menedžer v bolnišnici
– tržni raziskovalec
– strokovnjak oglaševanja
– pravni svetovalec
– špediter
– skladiščnik
– diplomirani logistik
– elektroinženir
Vseživljenjsko učenje in izobraževanje
V sodobnem svetu formalna izobrazba več ni dovolj. Stalno se je treba dodatno izobraževati, izpopolnjevati in prilagajati potrebam sodobnega sveta. S tem pridobivamo nova znanja, veščine in spretnosti oziroma kompetence, ki nas usposabljajo za aktivno vključevanje na trg dela. Treba se je zavzemati za zboljšanje kakovosti znanja, za spodbujanje mobilnosti, za odpiranje različnih možnosti in poti za pridobivanje znanja.
Ksenija Gider
Kaj mladim svetujejo na Zavodu RS za zaposlovanje?
Tanja Podobnik Zec, Odnosi z javnostmi: “Ena izmed glavnih ovir je pomanjkanje delovnih izkušenj.”
1. Kakšne so možnosti diplomantov za zaposlitev, v kolikšnem času dobi diplomant prvo zaposlitev?
Brezposelnost mladih je visoka, pa je vendar treba poudariti, da je aprila 2010 povprečna čakalna doba prijavljenih na Zavodu pri mladih do 26. let znašala 8,1 meseca, pri vseh drugih pa 19,5 meseca, to pomeni, da se mladi veliko hitreje zaposlujejo kot druge skupine brezposelnih.
2. Katera so (študijska) področja, ki omogočajo lažjo in hitrejšo zaposlitev ter katerih je največ in najdlje brezposelnih?
Kateri poklici so pri delodajalcih bolj zaželeni, je glede na trenutne zelo negotove gospodarske razmere zelo težko reči, kljub temu lahko povzamemo, da so na trgu še vedno zelo iskani poklici na področju zdravstva, in sicer na vseh izobrazbenih ravneh od negovalcev in bolničarjev do zdravnikov specialistov, na področju informacijske tehnologije (razvijalci informacijskih sistemov, programerji, sistemski inženirji), na področju naravoslovja in tehnike (predvsem na višjih stopnjah izobrazbe), na področju gostinstva (natakarji, kuharji), na področju varovanja oseb in premoženja, potrebujejo se tehnični strokovnjaki na področju elektronike, telekomunikacij, gradbeništva in strojništva, kadre s področja trženja, financ in računovodstva, bančništva in zavarovalništva (bančni svetovalci, zavarovalniški agenti, različni finančni svetovalci, predvsem tisti s področja naložb in davkov, finančni analitiki, revizorji).
3. Katere so glavne ovire mladih pred prvo zaposlitvijo?
Ena izmed glavnih ovir je pomanjkanje delovnih izkušenj.
4. Kaj jim svetujete, da bodo lažje in prej prišli do zaposlitve?
Sprejemanje odločitve o izobraževanju, poklicu in lastni prihodnosti je včasih težka naloga, še posebej v teh negotovih in hitro spreminjajočih se časih. Odločitev pa bo ustreznejša, če posameznik dobro pozna samega sebe, poklice in trg dela, si načrtno postavlja cilje in se obenem fleksibilno odziva na spremembe. Nujni korak v procesu načrtovanja kariere je samospoznavanje. Pomembno je zavedanje o svojih interesih, vrednotah, osebnostnih lastnostih, sposobnostih, kompetencah. Drug pomemben korak je raziskovanje sveta dela, vključno z iskanjem informacij o poklicih, kompetencah posameznikov za uspešno opravljanje poklicev, možnostih in trendih zaposlitve, potencialnih delodajalcih, možnostih razvoja kariere in drugo. Ključen korak pri odločanju o izbiri študija in poklica pa je sprejemanje odločitve, ki temelji tako na upoštevanju lastnih želja, interesov, sposobnosti in kompetenc, torej realni oceni samega sebe, kot na zavedanju o možnostih in priložnostih na trgu dela. V skladu s tem je smiselna priprava seznama možnosti, postavljanje ciljev, predvidevanje morebitnih ovir in načrtovanje korakov za odpravo morebitnih ovir ter dosego ciljev. V tem procesu je lahko mladim v pomoč tudi spletna storitev ZRSZ eSvetovanje, ki ponuja različne informacije in pripomočke za načrtovanje karierne poti.
5. Na kaj naj bodo pozorni pred prvo zaposlitvijo?
Dobro je vedeti osnove delovnopravne zakonodaje.
6. Včasih ti ponudijo zaposlitev za stopnjo ali dve nižjo od tvoje, ali po vašem mnenju naj to sprejmejo ali ne?
Izkušnje so zelo pomembne za zaposlitev, tako da tudi, če ponujena zaposlitev ni optimalna, je treba priznati, da daje določene izkušnje, znanja, predvsem pa ustvarja povezave med ljudmi (mreženje), kar je ključnega pomena na poklicni poti.
In kaj o zaposlitvenih možnostih menijo mladi
1. Boštjan, univerzitetni diplomirani organizator dela, iskalec zaposlitve, slepa oseba
Mislim, da študentje zavzemajo veliko mest, ki bi lahko bila namenjena nezaposlenim. To velja predvsem za glavna študijska mesta (Ljubljana, Maribor …). Možnost za zaposlitev je zmanjšala tudi nedavna gospodarska kriza v svetu. Za mene kot invalida so možnosti precej slabše, zato ker delodajalci ne poznajo možnosti in sposobnosti invalidov ter jih iz tega razloga tudi podcenjujejo.
2. Mirjam, študentka analitične sociologije
Mislim, da je veliko več diplomantov od potreb na trgu dela. Težko je priti do službe v svoji stroki in zato jih veliko dela na drugih področjih in na nižjih delovnih mestih od svoje izobrazbe, so
podzaposleni. Službe pa so precej bolj nesigurne kot v preteklosti, veliko jih je le za določen čas. Druga omejitev ali prednost, ki velja za vsa obdobja, pa so ekonomski in socialni kapital. Tisti, ki imajo
dobre veze na trgu dela, bodo imeli veliko večje možnosti dobiti zaposlitev.
3. Tjaša, 7. stopnja izobrazbe, zaposlena na delovnem mestu s 5. stopnjo izobrazbe
Končala sem ekonomijo in ker je veliko ekonomistov brezposelnih, sem se zaposlila na delovnem mestu, ki zahteva le 5. stopnjo izobrazbe. Preden sem se prvič zaposlila, sem se soočala s problemom, ali naj gledam le razpoložljiva delovna mesta primerna moji izobrazbi ali nižja. Potem se je pojavil problem služb z zahtevo srednje izobrazbe. Tu so nas diplomante že takoj izločili. Tako sem sčasoma za taka delovna mesta pisala na prošnje za zaposlitev le svojo srednjo izobrazbo. Delam le za določen čas in si hkrati iščem kaj boljšega. Da o plači niti ne govorim, katastrofa. Razmišljam tudi o tem, da bi se vpisala na magisterij, vendar so previsoke šolnine.
4. Žan, vpisan na magisterij
Po končani fakulteti sem se zaposlil na oddelku na fakulteti kot mladi raziskovalec. Končal sem magisterij in se zatem zaposlil v svoji stroki v večjem podjetju. S svojo izobrazbo sem dobil v Ljubljani takoj zaposlitev. Vendar mi je bila želja vrniti se v domači kraj (manjše mesto). Zato sem po dveh letih dela v tem podjetju dobil dovolj izkušenj in odprl lastno podjetje, kjer se še naprej ukvarjam s podobno dejavnostjo. Zaslužek ni velik, vendar sem se lahko vrnil v domači kraj in delam sam, kar sem si zmeraj želel. Zavedam se, da če bi ostal v Ljubljani, bi lahko nadaljeval kariero, se morda vpisal na doktorat, dobil kakšno še boljšo službo, vendar mi več pomeni lastni ritem dela, neodvisnost in okolje, v katerem živim.
5. Matej, končana 5. stopnja, nedokončan študij ekonomije
Po mojem študentje zavzemajo preveč delovnih mest, katere bi lahko zasedli za to izobraženi iskalci zaposlitve. Pri nas pa še zmeraj velja, da dobijo službo znanci, ali pa je že v naprej dodeljena in imajo podjetja razpis samo zaradi formalnosti. Sedaj sem zaposlen na delovnem mestu za 4. stopnjo. Zaradi presežka ekonomistov se želim prekvalificirati, vendar nastane problem pri študiju. Zaradi sedanje zaposlitve bi mi prišel v poštev študij na daljavo, ki pa ga izvaja malo izobraževalnih ustanov.
