Fakulteta za informacijske študije je prva javna fakulteta, izven okvira katere od slovenskih univerz in je hkrati tudi prva fakulteta v Novem mestu.
Odlok o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je 24. 6. 2008 sprejel (s 66 glasovi za in 0 glasovi proti) Državni zbor Republike Slovenije. Je prvi steber javnega visokega šolstva v regiji.
Študijske programe so začeli izvajati v šolskem letu 2008/09, v študijskem letu 2009/10 pa je bilo vpisanih že cca. 200 študentov na dveh dodiplomskih in enem podiplomskem programu. O poslanstvu, viziji in usmeritvah fakultete smo se pogovarjali z dekanom doc. dr. Janezom Povhom.
Novo mesto očitno postaja novo univerzitetno središče. Zakaj je po vašem mnenju dobro, da se univerzitetni prostor širi?
Odgovor je enak kot pri vprašanju, zakaj je dobro, da se širi gospodarstvo in da se ustanavljajo nova podjetja: zaradi razvoja regije, razvoja znanosti in stroke in tudi zaradi večje dostopnosti študija. V Novem mestu je mnogo izobraženih ljudi, ki lahko skupaj z najboljšimi znanstveniki in strokovnjaki iz drugih regij postavimo novo univerzo. Prav tako je v Novem mestu mnogo zelo uspešnih podjetij, ki potrebujejo izobražene ljudi, pri tem pa še posebej cenijo, če imajo diplomanti tudi praktična znanja in so bili tekom študija v kontaktu z gospodarstvom.
Omenili ste sodelovanje z gospodarstvom, ki je vaša strateška usmeritev. Kako se to kaže pri študiju?
Kaže se na več načinov. Pri predmetih, kjer so praktične izkušnje še posebej pomembne, povabimo k izvajanju dela vaj ali predavanj priznane strokovnjake iz prakse. Z novomeškim podjetjem Infotehna smo ustanovili skupno podjetje Ideodrom, ki je mišljeno tudi kot most za prehod študentov v prakso že tekom študija. Razvijamo strateško sodelovanje z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele Krajine, s katero izvajamo več skupnih projektov. Vse to dogajanje se kaže v živahnem pretoku ljudi in znanja med fakulteto in gospodarskim okoljem.
Glede na predsodke mnogih, ali lahko izven že obstoječih univerzitetnih središč sploh nastane dobra fakulteta?
Seveda, FIŠ je eden od dokazov za to. Pri tem se moramo seveda pri ozko specializiranih vsebinah opirati tudi na strokovnjake iz drugih regij, vključno z ljubljansko. Pri postavljanju dobre fakultete je pomembno, da se vzpodbuja kreativnost zaposlenih in študenov ter da se omogoča sproščanje velikih potencialov vseh udeležencev tega procesa. Za dobro fakulteto niso dovolj bogata zgodovina, lepi zidovi in razni častni nazivi, bolj pomembno je, da zna fakulteta nenehno privabljati najboljše profesorje in dobre študente ter da se v takem okolju ustvarjajo nova znanstvena in strokovna spoznanja, ki imajo odmev v znanosti, v gospodarstvu in drugod.
Kaj je ključni motiv, ki bo pritegnil ljudi od drugod, da se bodo odločali za študij v Novem mestu?
Osebno vidim največjo atraktivnost študija v Novem mestu v tem, da pride študent v mlado in ambiciozno študijsko okolje, kjer ni številka, pač pa oseba z imenom, priimkom in obrazom, kateremu želimo posredovati veliko znanja, a ga bomo veliko tudi zahtevali. Trudimo se posredovati najsodobnejše vsebine s posameznega področja.
Pomembo je tudi to, da je Dolenjska dobro razvita. S študijem v Novem mestu se priselite v regijo, ki ima čudovito pokrajino in dober življenjski standard. Novo mesto z okolico je znano tudi po tem, da je središče kulturnih in glasbenih presežkov na nacionalni ravni. Prestolnici, Ljubljana in Zagreb, sta le slabo uro oddaljeni. Več kot dovolj dejavnikov, ki obetajo prijetno in kvalitetno bivanje.
V čem ste drugačni, boljši?
Fakulteta je zelo dinamična, mladostna. Pri nas študentje brez slabih občutkov vstopajo v referat za študentske zadeve, kjer jih nihče ne gleda postrani. Profesorji in asistenti smo strokovno dobro podkovani (po javnih znanstveno raziskovalnih evidencah smo krepko nadpovprečni), ob tem pa smo na različne načine dostopni študentom. Jaz konkretno sem za študente dosegljiv osebno, po telefonu, lahko pa pristopajo tudi po ostalih kanalih, vključno s skypom, google talkom in facebookom.
V čem pa so vaši študijski programi drugačni?
Naše študijske programe zelo dobro sprejmejo tisti študentje, ki imajo veliko veselja z informacijsko tehnologijo, ne želijo pa biti ”code monkeys”. Naši študentje znajo programirati, znajo kreirati baze podakov in definirati informacijski sistem, znajo narediti konkretno aplikacijo. In še več. Imajo dovolj organizacijskega in poslovnega znanja, da znajo gledati na sisteme z vidika procesov in da znajo te procese informacijsko podpreti. Podatkov ne shranjujejo samo v podatkovne baze, ampak znajo iz njih s statističnimi metodami in z metodami umetne inteligence izstisniti uporabne informacije.
Študij je tako atraktiven za vse, ki želijo delati v sektorjih za informatiko, vendar ne kot sistemski inženirji ali programerji, temveč kot ključni člani vseh timov, ki bodo izvajali razvojne projekte, povezane z informacijsko tehnologijo. Naši diplomanti bodo most med informacijsko tehnologijo in uporabniki te tehnologije.
Ker v času, ki ga živimo, brez mednarodnega sodelovanja bržkone ne gre, me zanima, kako je fakulteta vpeta v mednarodni prostor?
Fakulteta razvija dobre odnose z vsemi fakultetami, ki pokrivajo informacijsko tehnologijo in se nahajajo v radiju 300 km od Novega mesta. Poleg tega imamo vzpostavljeno Erasmus sodelovanje z nekaj dobrimi tujimi univerzami, med katerimi bi še posebej izpostavil Univerzo v Utrechtu na Nizozemskem. Mednarodno sodelovanje krepimo tudi z organizacijo mednarodne znanstvene konference Informacijska družba in informacijska tehnologija (ISIT), kjer imamo letos že drugič najavljene imenitne udeležence.
